katica (313)

107 Snoč′ mat′ so mi rekli 108 Spevaj nama,	Katica	109 Škrjanč′k poja, žvrgoli 111 Tam zad′ za	A
Tržič ] . / . / stran 109 . / Spevaj nama,	Katica	»Spevaj nama, Katica, od najnoga srčica!« »Kak	A
stran 109 . / Spevaj nama, Katica »Spevaj nama,	Katica,	od najnoga srčica!« »Kak bom nama spejvala,	A
vsi pravijo, da ji je prav res podobna!’ - ‘	Katica?	’ se je zamaknil Ravničar. ‘Ne, tudi Katica ji	A
Katica?’ se je zamaknil Ravničar. ‘Ne, tudi	Katica	ji ni podobna!’ je odkimal ...Vidiš, tako so ga	A
tudi dve rožici srednjih let. Imenujeta se	Katica	in Gretica.Postopal sem po lesenem ganku, ki	A
tretja vrata. Za tretjimi vrati sta Gretica in	Katica,	ki pijeta Pristovškov liker.Na stropu in na	A
stekleničke. Prtički so Katičino delo, kajti	Katica	je doma in šiva, stekleničke pa so Gretičine	A
stropu in stenah. In tako lepo se Gretica in	Katica	pogovarjata. -	A
- No, pa kaj potem? reče	Katica.	-	A
- Manjka se jih, reče	Katica.	-	A
- Same hlače ti grejo po glavi, reče	Katica,	medtem ko vlaga nit v iglo. -	A
sigurno brez hlač, reče Gretica zadovoljno.	Katica	se hihita tja v svoje šivanje.Potem srkne liker	A
reče čez čas. - Ah, tiste rajthozne, reče	Katica.	-	A
tja dol do kolen visijo hlače zadaj na riti.	Katica	ne ugovarja več.Šivanje pusti na mizi in stopi	A
- Ti, reče	Katica	presenečeno, en stoji pred vrati. Gretica	A
- Ne pred našimi, reče	Katica,	pred njenimi vrati stoji en v plašču. Gretica	A
- Ti,	Katica,	reče, to pa ni kar tako.Ta je od onih.	A
- Od katerih? vpraša	Katica.	-	A
- Kako pa to veš? vpraša	Katica.	-	A
daleč, po plašču in hlačah. - Ah, daj no, reče	Katica.	-	A
elweissu, ali nisem bila politiš. - Gretica, reče	Katica,	saj veš, Gretica, da nisi bila politiš, da si	A
- No, dobro, reče	Katica.	-	A
pri Gretici in Katici. Tako sta Gretica in	Katica	nepričakovano dobili rože. 38 Preselil	A
nekih nesporazumov, ki mi resnično niso jasni.	Katica	mi je povedala, da zadnji mesec sploh niso pobirali	A
časa sta molčali, kakor pred neurjem. Potem je	Katica	zahtevala, naj vendar malo poskrbim zase.Naj	A
Štastny, sem rekel. Saj ni važno, je rekla	Katica,	važno je, da preveč pijem in posedam po beznicah	A
132 . / Sedel sem v gatah in gledal, kako mi	Katica	lika hlače.Še suknjič mi je skrtačila.	A
in K. Spet sem bil pri Katici in Gretici.	Katica	mi je zašila gumbe.Ležal sem na kavču v kuhinji	A
hotela povedati. Ja, pa kako, saj sta sestri,	Katica	pa ni Nemka.Ona naj bo, kar hoče, je rekla Gretica	A
ne bo povedala, kdo ji je to povedal. Kaj pa	Katica	pravi k temu?Katica pokaže s prstom na sence	A
Kaj pa Katica pravi k temu?	Katica	pokaže s prstom na sence in povrta.Gretica se	A
je gmajnfolk. Kaj pa je Pristovšek, je rekla	Katica,	ki ti je zadnjič prinesel rože in liker, boš	A
Italijani pa so babjeki.	Katica	se je smejala.In Hrvati? Hrvati zmeraj delajo	A
rekla Gretica. So pa zato katoliki, je dejala	Katica.	Takšni katoliki, je zaničljivo zamahnila z roko	A
en drek. Turki, se je sramežljivo hihitala	Katica,	Turki so obrezani.Ona že ve, je rekla Gretica	A
Gretica. Je bil zadnjič tu en Turek iz Bosne.	Katica	je bila užaljena.Kaj potem, če je bil, je rekla	A
ja, je rekla Gretica. Ja, kupila, je rekla	Katica.	Gretica je samo pihnila skozi nos.Katici ni	A
ker je stranišče neprestano zasedeno in se	Katica	in Gretica zavoljo tega močno pritožujeta.Toliko	A
hodnik, kjer bo jokala in razbijala po vratih	Katica,	zaklenjena v stranišče.Tebecejevec bo tekel	A
kri, ki bo Gretici nezadržno tekla iz nosu.	Katica	pa bo razbijala po straniščnih vratih še dolgo	A
med drevesi so vzklile marjetice. Gretica in	Katica	sta obiskali Erdmana v blaznici.Hodil je sem	A
bolezni in jima v latinščini citiral diagnozo.	Katica	je prosila strežnika za njegovo obleko, da bi	A
prijatelja sta sedla. »Pa kod se potika naša	Katica?	« je čez hip razburljivo vprašal Bajić.»Pride	A
izredno lepoto zbudili njegovo pozornost. »	Katica	naj ostane pri naši mizi; čemu dela izlete po	A
sta se smejala, obrnjena drug k drugemu, in	Katica	je sklenila roki ter jih v zanosu veselih čuvstev	A
divjih prašičev za vso zimo,« je zagostolela	Katica.	»Ti pojdeš za zverino, ovčica preprosta!«	A
naporih se lahko kosam z marsikaterim moškim.« »	Katica	je res utrjena.Poročnik Mik pravi, da je najboljša	A
pustega in sitnega Čumurpaše,« je pritaknila	Katica.	»Kdo je Čumurpaša?« je vprašal Vilar ter odrinil	A
sijala radost v očeh. . / . / stran 30 . /	Katica	je pravila o svojih jahalskih vajah.Ker jezdi	A
vama, če pride v javnost in pomaže mojo čast!	Katica	je, ne meneč se za načelnika, pravila o izletih	A
povabil iguman k kosilu. »Ne govori o tem,	Katica!	Čemu zopet blebečeš?« je posvaril Bajić.	A
k deklici načelnik s svarilnim pogledom. Pa	Katica	se ni dala ustaviti.Pravila je, kako je bilo	A
je začel hvaliti avstrijsko upravo. No ona,	Katica,	ne veruje v njegovo lojalnost in ko bi imela	A
čutil ostrost načelnikovega pogleda na sebi.	Katica	je nadaljevala: »Očital nam je našo potratnost	A
tiho rekel načelnik, obrnjen h gospe Ljubici. »	Katica!	« je nevoljno vzpihnil Bajić in požugal s prstom	A
kako smo jahali v Breške,« je poprosila, in	Katica	je začela praviti o onem izletu. V Breškah je	A
katoliške duhovščine in nun ‒ tako je sodila	Katica	‒ in vlada ima prav, da se opira nanjo, pa naj	A
se ga niso mogle nagledati. Če se je vedla	Katica	z Vilarjem zelo prijazno, je ravnala z Mikom	A
»Ali smem? Milostiva ste, gospica	Katica.	«In zopet je dobil sunek v komolec.	A
in ne ve se kako zavladale moškemu spolu.’	Katica	se je po teh napitnicah pogreznila v neke tajne	A
vršila večno po tisti šabloni. Največ je govorila	Katica,	ponašajoč se, da od nje izhaja pouda za izlet	A
tolpo in v divjem diru gnali po mehkih tleh.	Katica	je s pobalinskim smehom ter z otroško brbljavostjo	A
nekega grmovja so gledale najlepše spominčice;	Katica	jih je želela imeti in družba se je morala ustaviti	A
družbo, da je postala in se zazrla v drevo.	Katica	je zaželela, da bi imela takšno ljubo živalco	A
mi bi radi videli vaše kolo,« je zaprosila	Katica,	zroč v najstarejšo deklico, h kateri sta se	A
zbirali izletniki v hanu. Prva je prihrumela	Katica	z novico, da so našli zelo pripravno mesto za	A
tudi med obedom. Ko pa je brisalka, ki jo je	Katica	pomerila na Vilarja, padla na mizo in prevrnila	A
odmignil z glavo, in žoganje je prenehalo.	Katica	je nasmešljivo napela rožnati ustnici, v razposajenosti	A
pred odhodom speko janjca. Zdajci je viknila	Katica:	»Poglejte, gospoda ‒ kaludjer Milošević gre	A
mogel in tudi ni hotel. Zdajci je poskočila	Katica	in viknila: »O lenobe zaspane, kaj menite, da	A
krasote se je svetlega in srečnega obraza zibala	Katica,	kakor da sedi v gugalnici med dvema močnima	A
končanem tretjem kolu, za kar jih je neugnana	Katica	pošteno okregala.Zavili so se v plede in ogrinjala	A
Presenečen je stopil k oknu. »Dober večer, gospica	Katica,	vi še ne spite, vi še oprezujete, kaj govore	A
zadnjič iz Samojlovega hana nazaj.« »Ne sitnari,	Katica!	« jo je rahlo ustavil svak. Vilar se je čutil	A
koraka. Tisto noč se mu je v sanjah prikazala	Katica.	12.	A
dopoldne ob desetih so ga čakali pred Agularjem	Katica	in Ljubica, načelnik in Mik. Katica je zbobnala	A
Agularjem Katica in Ljubica, načelnik in Mik.	Katica	je zbobnala, kakor je rekla, to zaspano družbo	A
družbo. Prijetneje bi mu bilo, da je prišla	Katica	sama ali pa v Bajićevi družbi, ker te osebe	A
malone ljubosumen. Ujezilo ga je tudi, da mu je	Katica	danes malomarneje podala roko nego Mik.In snoči	A
svojo pripombo. »In mučno tudi,« je pravila	Katica.	»Proti večeru smo se ustavili v Bukinjah v hanu	A
konja, pa še za vola ni,« je pojasnil poročnik.	Katica	se je ozrla po sestri in po pl. Pesterju, toda	A
in mu je takšnih povedal v uho in na glas ‒«	Katica	se je zopet ozrla, a onih dveh še ni bilo videti	A
od kodersibodi ljudske pevke, pa že zavre.«	Katica	se je s pogledom, v katerega je vložila nekaj	A
Vilar je stopil nanjo ter zrl po vodi.	Katica	in Mik sta sedla na mostnice.Kmalu sta se jima	A
včasi pri najboljši volji nima svoje volje.	Katica	jima je prišla naproti na vrt, ki se je, oddeljen	A
gospod Vilar,« je tiho in užaljeno govorila	Katica.	»To je Bajićeva mati, ki biva pri nas.	A
imate tukaj pravi tempelj,« je rekel inženir.	Katica	se je posmejala: »To ni tempelj, kjer se nahaja	A
pristopil Bajić v lahki domači obleki. »Povej,	Katica,	v kuhinji, da smo vsi skupaj, in ti, prijatelj	A
ljubljanska garnizija močna?« je pozvedovala	Katica.	»Vse je tam«, je pohvalil Vilar, srebajoč juho	A
posijala na njenem licu, ko sta si bili Ljubica in	Katica	nekaj zašepetali v madžarskem jeziku.»Če je	A
ter postavil na mizo škatljico svalčic, ker	Katica	je nalivala že črno kavo. »Ali si se me že naveličal	A
je ugajalo.« »Meni pa nič,« se je oglasila	Katica.	»Kar je bilo zborovega petja, je še nekaj veljalo	A
zvesto poslušala tistega brundača,« je rekla	Katica	z umiljenim glasom in lahnim smehljajem, ki	A
odurnega?« je s tihim, neskrbnim glasom vprašala	Katica,	zroč v zrcalo, ki je viselo na nasprotni steni	A
spremila na mostovž. Tedaj je iz kuhinje stopila	Katica.	»Kadar pridete zopet v mesto, nas morate posetiti	A
garniziji, da ni njega tukaj,« je pritrdila	Katica,	ki ni razumela inženirjeve ironije. »Tistih	A
pravi ‒ mlada gospa je kakor sočna pomaranča,	Katica	živa kakor veverica in lepa ‒ hm ‒ a denarja	A
jih par let pozneje tudi zahtevajo. Na primer:	Katica.	’ Danica se je sklonila kolikor mogoče nizko	A
Vilar je moral z rodbino, čeprav je bil truden.	Katica	mu je tako zapeljivo zrla v oči, da ji ni mogel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani