kamenit (11)

Okamenel sem klečal pred oltarjem, ki ga krasil	kamenit	je idol; molil sem krasno, a hladno obličje	A
zéleni, na senčni grob njegov, kjer križ železen,	kamenit	je krov, pod njim uživa otec svet pokoj. Ah	A
zéleni, na senčni grob njegov, kjer križ železen,	kamenit	je krov, pod njim uživa otec svet pokoj.	A
S sklonjenimi glavami so prestopili visok	kamenit	prag tržaškega zapora.V široki veži so jih slekli	A
zdrobila. Črepinje so zdrknile ob vratih na	kamenit	prag. Martin se je stresel in okamenel	A
takoj pošljem po policaja. In da ne bo tako	kamenit	kakor zadnjič! Kaj pa dobiš zanj?	A
zagrnjeno grobnico, nad katero se je dvigal	kamenit	križ.Živordeči nageljni so se dotikali železne	A
pije in je vesel. Tam na visokem kamnu stoji	kamenit	vojskovodja, ali pa morda učenjak, ali pa morda	A
O, prav lepo, samo počasi, počasi; svet je	kamenit;	temelji, kleti ‒ za vse je treba iti v živo	A
hribcu; samo proti severu je bil svet nekaj bolj	kamenit	in gol. Zato so tam stali hlevi in druga gospodarska	A
zemlje. Ko je oče okopaval trte, je sedel na	kamenit	prizidek in je gledal črno prst. »Oče, zemlja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani