jesen (6.029)

Akademska ... na akademskem plesu. Vsako	jesen	akademska družba na akademskem plesu.In plesalec	A
akademski ples. . / . / stran 146 . / KLEMENT:	Jesen	bo zgodnja, listje že odpada. MILKA: Ostani	A
MILKA: Akademski ples bo. KLEMENT:	Jesen	bo zgodnja, listje že odpada. MILKA: Ostani	A
Pokrila se bom čez glavo, spala ...	Jesen	bo letos zgodnja, listje že odpada.Toliko megle	A
LJUBICA: Jeseni se jaz oblečem v rumeno. Vsako	jesen.	Ko je listje.	A
Ko je listje. Nič ni žalostna	jesen,	ni.Poleti je sijalo sonce na listje in jeseni	A
Ker dežuje. Ker je zunaj rumena	jesen.	LJUBICA: Tvoje lepo staro oko je staro.	A
ostarelim, tihim dnevnim glasom): Kako krasna je	jesen!	... Danes je praznik ...	A
hriba, pod hramom ali znotraj, za vegasto, vsako	jesen	z moštom na novo polito mizo, kadar je zunaj	A
gozdovi polni hrepenenja in vročih noči. In šele	jesen!	Jeseni naš gozd zadiši in zažari.	A
zazdelo se mi je, da listje odpada in da se bliža	jesen.	MARTA med vrati v obednico.	A
Prav tako, Francka, dušica, kakor je danes	jesen	in mraz, in ne more biti pomlad. Saj so najine	A
Božičem nazaj še cele. Nič ne bo zaslužka drugo	jesen.	Dolenc.Zdi se mi, da gredo.	A
se misli na ločitev, Kar naenkrat bo prišla	jesen,	pokošeno bo, požeto, pospravljeno, in treba	A
Tako je. Zaročena sem z njim in na	jesen	bo poroka. Stvar je gotova. Amerikanec.	A
Zmenila sva se z očetom, da se oženim še to	jesen.	Kmalu, čez štiri tedne.	A
Obenem v jasno pomlad so pognali, obenem bodo na	jesen	odpali. Kaj mari mi ljudje, ki spe v gomili	A
podoba sladka prešlih dni. O da rodila bi	jesen	cvetic, kar jih rodi pomlad, na tvojo ljubljeno	A
dekletu lica, . / . / stran 131 . / kot sahne na	jesen	cvetica. Hodila je na vrt sedet, molčale pesmi	A
ne toži, kjer je beraču kralj enak? Ah, le	jesen	je tožna v leti, pozimski mir nikdar tako.	A
sedela na bližnjih parobkih ‒ bila je pozna	jesen,	ko zdaj ‒ na rdečega šipka zadnjih popkih visele	A
spavaj, srečni otec moj! . /\ .. stran 121 . \/	Jesen	Oj šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj, potoček	A
vznaša listje više, vedno više. Kam greš,	jesen?	Nekoliko postoj!	A
bilo davno, davno, in ne povrne se nikdar.	Jesen	je; nad menoj oblake podí vihar. Po cesti	A
potem novo kesanje, - zmerom nova pomlad in nova	jesen,	zmerom novo življenje ... Kakó strašno je človeku	A
bilo davno, davno, in ne povrne se nikdár.	Jesen	je; nad menoj oblake podí vihar. Po cesti	A
V ALBUM Zdaj je pomlad, pa pride	jesen	in pride zima, in Bog se usmili romarja	A
pesem 19 Jesenska pesem 20 Gospa 21 V parku 22	Jesen	23 Gozd 25 Zapuščena polja 26 Bor 27 Vran 28	A
njim stopinje se gube. . / . / stran 23 . /	Jesen	Jesen ... Večne kaplje dežja ob okno bijo, za	A
stopinje se gube. . / . / stran 23 . / Jesen	Jesen	... Večne kaplje dežja ob okno bijo, za drugo	A
sanje topi, a ta sapa ledena pretresa kosti ...	Jesen,	jesen! ... Gozd Tako tih in otožen tam gozd	A
topi, a ta sapa ledena pretresa kosti ... Jesen,	jesen!	... Gozd Tako tih in otožen tam gozd stoji,	A
naš običaj. Pride poletje, žge in peče, pride	jesen,	zapre čebele, in pride zima, oddahne si in zapre	A
mi, noč viharna in leta polna zmot ‒ Ko je	jesen,	divja gos toži, na čisto bi vodo ‒ ko že premrzlo	A
klasu 61 Sv. Ambrož 63 Pesem o ajdi 64 Tu je	jesen	in mi se ženimo 66 In čarovnica 68 Škotska bajka	A
plamena gleda nanj. Zunaj v senčnatih vrhovih	jesen	ob prijetnih dnovih mu šumi, tam v daljavi čez	A
poljane, kjer se komaj bilka zgane, ptič leti. A	jesen	ne posluša, ne želi daljave duša mu zaman, harmonije	A
legla je čarovnica. . / . / stran 66 . / Tu je	jesen	in mi se ženimo Tu je jesen in mi se ženimo	A
66 . / Tu je jesen in mi se ženimo Tu je	jesen	in mi se ženimo prepevajoč, hej, ženimo se,	A
sem čez plan, čez studeno ravan se mi mudi!	Jesen,	jesen, ti lepi, bajni čas, ne zveni mi! Mladost	A
plan, čez studeno ravan se mi mudi! Jesen,	jesen,	ti lepi, bajni čas, ne zveni mi! Mladost, mladost	A
so že mrazni, hladni dnovi, in tukaj pozna je	jesen,	in pod meglo so krog vrhovi, s pobočja pa že	A
poljubim. Da, ljubezen moja, pretočiva sokove,	jesen	je vendar čas plodov. OSAMLJENOST Oh kakšna	A
smrti padajo druga za drugo. Na robu dne je	jesen.	Čarovnica iz temne reke zla meša napitke nesporazumo	A
je, boré se hrabro v máhovem zavetju. A ko	jesen	je, o kako medlevajo! Od dne do dne bolj redki	A
Rodica . /\ .. stran 19 . \/ Sonce kot danost.	Jesen	odpira vrata do belih vrhov. Nekje	A
Še pomnite, tovariši, kako bilo je sleherno	jesen,	kako smo verovali v tistih dneh: spomladi se	A
tlačani so zate se bili in ki o tebi smo vsako	jesen	govorili, vsako jesen, ko je svet bil prav tak	A
in ki o tebi smo vsako jesen govorili, vsako	jesen,	ko je svet bil prav tak ko grobišče, takrat	A
pomirale cvetlice ‒ živ pa je ostal želodek vso	jesen,	vso zimo z glavico odkrito. Svatba na morju	A
prešerno zašumelo. Jaz pomislila sem: Mar že res	jesen	je? Vse je v polni rasti, list le ta rumen je	A
iz majordoma rim v moža dejanj? Za vami bo	jesen	oporoko brala, polna stopinj in rjavkastih zelí	A
mirna, kot sprejme drevo v našem vrtu hladno	jesen.	Bila sem lisica Prej sem bila lisica.	A
prežene. . /\ .. stran 55 . \/ Sivo in rjavo	Jesen	raztovarja ob hribih sive oblake in prvi list	A
imena ljudi, ki jih je kdaj ljubila. Neko	jesen	je odšla in se ni vrnila. Brez slovesa kot lastovke	A
Kostanji za vodo šumijo, k starinarjem je prišla	jesen.	Njih trgovine so polne starin.	A
gospod cenzor jaha na nekem tiskovnem zakonu.	Jesen:	na okna trka dež. V dežnem plašču prihaja; v	A
Reci neoskrunjeno besedo! Povsod vidim	jesen	in bedo. Na šipe bije svinčeni dež.	A
zvezdar! . / . / stran 100 . / Kons Jezna	jesen	prihaja. Zvezde so cinične.	A
kaosu, si želimo samote. . / . / stran 151 . /	Jesen	Zeleni venec zmrzuje na grobu prijatelja. Vlom	A
krajino. Trezen človek stopa po polju, kakor	jesen	je mrzel, kakor jesen je žalosten. Vera v človečanst	A
stopa po polju, kakor jesen je mrzel, kakor	jesen	je žalosten. Vera v človečanstvo.	A
obraz. II Kot mrzla, sinja svila je zašumela	jesen.	Zlató v sinjini je čisto, kot v solzah oprano	A
odmeva: Ti nisi več živ. . / . / stran 25 . /	Jesen	Droben dež rosi, bele so kraške poti, sivo je	A
Sivo je zgodnje jutro. . / . / stran 26 . /	Jesen	Enakomerno deževanje na ploskve sivih, kamenitih	A
spomenik, romar. . / . / stran 34 . / Kraška	jesen	Sladka črnina, polni grozd, jagode se v dežju	A
šumijo, šumijo. Šumeča prihaja v vršanju lip	jesen;	topole in hraste uklanja; mi smo v vinogradu	A
Bežen vtis. Tujina: kot	jesen	in kot neznanka vsa bežna, mrzla.Tu pri nas	A
................................. 94 Hladna	jesen	že prihaja ................................	A
kamrici sama leži. . / . / stran 95 . / Hladna	jesen	že prihaja Hladna jesen že prihaja, po dolincah	A
stran 95 . / Hladna jesen že prihaja Hladna	jesen	že prihaja, po dolincah slan′ca pada. Čas je	A
začno žanjice pet′, pšenica rumenet′. Lepo je v	jesen′	na svet′, začno ze črički pet′, začno že črički	A
slišat′ ga, naj pride v vas. Prav luštno je	jesen′	, v vinograd z ženko grem, kjer trtica rodi,	A
urno pa nas do poletja pelja, leto brž mine,	jesen	tud′ izgine, zima nam roko poda. Tak bo minila	A
tvarjen′ tako. . / . / stran 359 . / Ko pride pa	jesen,	v svoj vinograd grem, to mene veseli, oj, to	A
To je veselje!	Jesen′	se meni luštno zdi, ko mi grozdiček zazori.	A
trepetiko bode vzel za ženo ‒ ženo ljubljeno.	Jesen	se bo ženil: vrbo grbovačo bode vzel za ženo	A
. / . / stran 9 . / PREJ ME ukradi kot bo	jesen	in prej sleci boječe. Gola sem zlahka prikrita	A
Vseeno. Oboje je	jesen	in jaz njen list. UKRADI me v bleščobi.	A
čevljem pobrskala v zemljo in pritisnila uho na	jesen	Stojim na bregu in se zavedam Zaprem oči	A
SEBI 45 . / . / stran 5 . / ZIMSKI OBJEM	Jesen	se z listom za listom zaziblje v zimo. Njeni	A
pot učenja bližina bo prenesla meč skomin.	Jesen	svetilk prihaja čez poljane, budijo mrtve in	A
name, . / . / stran 31 . / videla sem, da je	jesen,	videla sem jate ptic in vse se je dogajalo okoli	A
Ljubljano, da mi bo vole gnal v Gorico, in na	jesen	mi obrne zimsko suknjo,« se je hehetal mešetar	A
trdnega zdravja ni bil več niti v letnem času, na	jesen	ga je prijemalo težko dihanje, hropel in kašljal	A
so mi in ostal sem doma. Lepa je bila tista	jesen	v prvi polovici, očetu se je godilo prav povoljno	A
Lepih dni je navadno prehitro konec; tudi tista	jesen	se je sredi listopada izprevrgla v zimo.Začela	A
razšli smo se; tudi Vladka so spravili domov. Na	jesen	je umrl, leto po tem, ko je odšel v svobodo	A
je sam pri hiši. Otroci so po svetu, lansko	jesen	je izgubil družico.Pod Jalovcem je nabirala	A
griče in hribe in gore v bližini. Prišla je	jesen	tistega leta, ki je bilo nenavadno vroče v marsikaterem	A
kakó je s pomladjo in poletjem. In kakó je na	jesen	in ob zimskem času.Pa o mrazu in burji, ki je	A
stanovalcev otroka v dežju po časnik. A zdaj je	jesen	in ne Olgica in ne Evka ne kašljata in on misli	A
čolni rišejo penaste poti čez pristan. A na	jesen	so vzdolž Kanala grmade zelenih angurij in ko	A
pri sebi, imel je odpeto srajco, ker je bila	jesen	in ni zeblo; njegov pogled je bil bolj umirjen	A
Pa jeseni? Da, in jeseni, kakor je zdaj	jesen?	Pa vsi tisoči cokel, ki so stale na snegu in	A
Jeseni?	Jesen	je zdaj.A vse tiste vrste lesenih cokel, ki	A
ti odmika. Poletje je zdaj proč in kmalu bo	jesen	položila na tržaške griče žolto in minijasto	A
rekla in strmela skozi okno. »Čarobna kraška	jesen,	« je rekel. A misli na diagonalo njene plave	A
»Kaj misliš?« je vprašala. »Na Vivaldijevo	jesen.	« »A Kras je močnejši.«	A
se ozrl. Onstran kolovoza je rasel pritlikav	jesen.	Potegnil je z žepa nož, odrezal nekaj vej in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani