jabolko (2.173)

njegovi smrti bila Bosna plen domače vojne in	jabolko	prepira med sosedi.Kam naj se nasloni Bosna	A
zato, Gašper. Gašper sede k mizi in vzame	jabolko.	Ugrizne, je, nič ne reče.	A
še bolje, tihožitja. MLAJŠI: . . . kakšno	jabolko	in nož. DOKTOR: Nož? Bog ne daj!	A
miroljuben človek; kot Paris bi bil razrezal jaz	jabolko	na tri dele. KARLINA Umejem, gospod Lešnik	A
bil božji blagoslov! Otrok si ti: zagledaš	jabolko,	odtrgaš ga, poduhaš ga, pojéš,in ne premisliš	A
sem bil umetnik; zdaj ne hrepenim več. Požêli	jabolko,	odklati ga, in kadar ga odklatiš, je lesnika	A
PETER: Zakaj si poželela? Ne požéli in rdeče	jabolko	ne bo lesníka! JACINTA: Ti sam si lep, ti	A
Ali jo vidiš, kakšna je! Kakor	jabolko,	takšna je. Ej, škoda, da te ranjca ni učakala	A
pismu sicer nikjer ne piše, da sta reveža jedla	jabolko,	vendar je ta sadež že od nekdaj tako povezan	A
vej na pomladnem divjem šipku Ali kot japonsko	jabolko	Daleč Lilije so mrtve in bele in brez leska	A
sem dobival redno kos kruha in časih celo kako	jabolko.	Kruleči in tolikrat boleči trebuh in neznansko	A
Vsak dan mi je prinašal novice, pogostoma tudi	jabolko	ali pomarančo. Ležal sem sam, prinesli so v	A
Fantalin predrzni! No stara stvar je:	jabolko	ne pade daleč od drevesa.« »Samo ti	A
soli, Gino pa se po ramenih lupi kakor pečeno	jabolko.	Gredo vzdolž zida, pod katerim so tračnice Nove	A
njegovih prstov, medtem ko se oglato Adamovo	jabolko	vzpne pred goltancem, ker se je po grlu samogibno	A
Riko utrgal sad in ti ga vrgel. In rubinasto	jabolko	je padlo z visokega zidu kakor z neizmerno oddaljenega	A
je vrgla vanj svoj zveneči smeh kakor zlato	jabolko	in on je bliskovito odskočil in nato prav tako	A
zganil krone dreves, z debla je padlo črvivo	jabolko	in se razčesnilo na klancu.Kanila je prva debela	A
pozabljenje ob prvi veseli uri. Utrgal je	jabolko	z drevesa in ga slastno ugriznil. »Tudi nekaj	A
še posebno pri jedi neumorno plesalo Adamovo	jabolko	in se je venomer ribalo ob rob trdega ovratnika	A
To je imelo svoje posledice: Adamovo	jabolko	se je tako vztrajno zaletavalo v oster rob ovratnika	A
besed. Kobilčer pa je neprestano vlačil iz žepa	jabolko,	dajal glas in silil k petju, in res so prepeli	A
/ . \/ . / ki mu jih je prizadejalo Adamovo	jabolko,	ki se je drgnilo ob ovratnik. Štefuc	A
Pijejo kakor kosci vodo ob košnji. Adamovo	jabolko	jim pleše po suhem žilnatem vratu, v grlu jim	A
glasom, segla pod predpasnik po debelo rdeče	jabolko	in tako hlastno ugriznila vanj s svojimi ostrimi	A
užaljeno, se obrnila v stran in slastno načela novo	jabolko.	Venček se je sklonil in gledal v svoj	A
ni zmenil. Buljil je v njegovo goltanje in v	jabolko,	ki mu je skakalo po suhem vratu. Potem se	A
klokotajočo tekočino. Z dolgimi požirki se naliva,	jabolko	poskakuje, usta pa so za čudo ves čas na široko	A
in postajala vse večja. Potem je bilo modro	jabolko.	To je bilo tisto jabolko, ki ga je imel Glavina	A
Potem je bilo modro jabolko. To je bilo tisto	jabolko,	ki ga je imel Glavina na mizi v Abesiniji.Jabolko	A
ki ga je imel Glavina na mizi v Abesiniji.	Jabolko	je bilo okroglo in podobno žogi, čeprav je imelo	A
besedo. Razkrišpniti je rekel, Roka je padala na	jabolko.	Razkrišpniti vse skupaj, je rekel in udaril	A
odpeljalo mimo. Falko si je v žep stlačil zeleno	jabolko.	Tekli so naprej, ob cesti, ko je Mehmet opazil	A
krohotali, in ta in oni je brcnil še kakšno	jabolko,	ki je ležalo preblizu, in vpil: »Dekle, tukaj	A
prigospodinjiti. Otrokom je bilo v hvalo vsako	jabolko,	vsak oreh, ki ga je prinesel stric Tone ali	A
preganjanju. Dan na dan mora ona slišati, da	jabolko	ne pade daleč od drevesa, da nikoli niso dosti	A
sicer trda, toda on je pogumno vgriznil v kislo	jabolko.	Bil je otrok revnih staršev, ki so imeli osmero	A
vprašala. Razumi to, kakor bi bil rekel zrelo	jabolko,	sem ji skušal pojasniti.Saj, le zrelo jabolko	A
jabolko, sem ji skušal pojasniti. Saj, le zrelo	jabolko	lahko nekomu tako lepo zadiši, sem jo dvignil	A
izstopile, ustnice so se mu šobile in adamovo	jabolko	mu je poplesovalo, kakor bi bil goltal nevidno	A
primerih, se je prostovoljno vdal nagnjenju,	jabolko	je viselo tako blizu, da se je bilo treba le	A
na potu in solnce me je prepeklo kakor zrelo	jabolko	na jablani.« »Odkod prihajaš, brate?«	A
no sad njegov se je zdel žlahten. Pobral je	jabolko,	ga razkrojil in pokusil.Krhelj je bil kiselkast	A
Segel je v žep po duhanu. Tedaj je otipal	jabolko.	»Spotoma sem pobral ta lepi sad, glej, Danica	A
Kako je svež, nikjer načet!« Vrtel je	jabolko	med prsti.»Zate sem pobral.	A
je i njej čas odkritja in spoznanja. Dobivši	jabolko	v svojo oblast, si ga je položila v nedrja in	A
to nekaj posebnega, ako poda mladenič deklici	jabolko.	Kakor Daničino tako je Vazkovo otožnost pregnal	A
oživela: dvignila je glavo ter položila desnico na	jabolko	v nedrjih; liki zarja so zasijale njene oči	A
šivanje ji je zastalo, položila je roko na	jabolko	v nedrih.Izobilje sreče se je mahoma izpremenilo	A
stiskanjem je nanesel slučaj, da je padlo Danici	jabolko	iz nedrij in se za trkljalo proti Vazku, ki	A
pričakujoč ukazov gospode. Deček je pobral	jabolko	in ga podal deklici, rekoč: »Pazi na ta sad	A
nedrja. Na gospejno vprašanje, kdo ji je dal	jabolko,	je položila zasolzelo lice na njeno ramo in	A
Delavci mu pravijo tudi želir. Tisti je dal Danici	jabolko.	« Gospe se je zasvetilo v glavi.	A
to se mi zdi brezpomembno, da ti je podaril	jabolko.	Sad ti je dal, ker ni vedel, kaj to pomeni.	A
segla z desnico na prsi, kakor bi hotela braniti	jabolko.	Krčevito se je tresla njena glava.	A
naravnost bom govorila. Vi ste podarili danes Danici	jabolko.	« »Kaj to?	A
poti in dal. Ona je zdrava in lepa kakor zlato	jabolko.	Naj smatra moj dar za poklonstvo.«	A
ženin pride k svoji izvoljenki ter ji podari	jabolko	z vtaknjenimi novci.Pa še druga darila ji prinese	A
druga darila ji prinese.« »Jaz sem ji dal golo	jabolko,	ker ne poznam tukajšnjega običaja.« »V prenesenem	A
naj se pripravi na svatbo. Ker je sprejela	jabolko,	je znamenje, da vas ljubi.Tudi oni zaripljeni	A
svoje gnezdo. . / . / stran 451 . / Nesrečno	jabolko	je krivo, da se mi odpira tako čuden pogled	A
jo je in položila na svoje prsi. Začutil je	jabolko	v njenih nedrjih.Obšla ga je vsa sladkost življenja	A
ki drži v iztegnjeni desnici rdečkasto-rumeno	jabolko,	na drugo stran pa lepo deklico, ki izteguje	A
privoščil kakšen bakšiš ‒ sploh ji je dal samo	jabolko	brez vbodenih dukatov, torej se je samo šalil	A
izkušajoč njegovo vdanost. »Sprejela je od tebe	jabolko,	sedaj je tvoja,« je rekel Vazko in dvignil rami	A
zlatim kljunom. Prvi je celo potipal tisto všito	jabolko,	za kar ga je mati krcnila po roki.Miško, ki	A
zvezda danica! Bel kruh na belem prtu, zlato	jabolko	na zlatem pladnju.Da bi oba dolgo poživela in	A
ni zrelo, o ne, ne. Če človek ugrizne v tako	jabolko,	se mu nakremži obraz in čeljusti mu gredo narazen	A
da mu je v gneči pri stojnici ostalo v rokah	jabolko	in ga ni mogel plačati zaradi prehude gneče	A
Bogu! In se je žuril, da živi, in ugriznil v	jabolko.	Žuril se je, da živi, in je grižljaj pogoltnil	A
je z druge strani, bogme, tudi z druge strani	jabolko	tako ‒ naj ga uživa satanas peklenski! ‒ E,	A
si, bogme, i brez džerdana, lepa kakor rdeče	jabolko	na zeleni grani.Ne misli, da te varam, nego	A
žena, da je oče tatu! Približno tako, kakor:	jabolko	ne pade daleč od debla!Očita mu to vpričo vajenca	A
preklane, in ni imel nikakega orožja, le po eno	jabolko	v vsaki roki.Za izključeno štejem, da se je	A
mlajši, da je na beton padel starejši, ker da je	jabolko,	preden ga je jedel, najprej obliznil in obrisal	A
dotaknil. Mar bi bilo odrasli moški glavi za	jabolko	‒ jabolka so za deco! In naš položaj bi bil	A
čelo in mu rekla: »Le tiho bodi, zlato moje	jabolko!	Ta grdi svet, kaj ne!	A
ampak ga je ljubil, ker mu je bil prinesel	jabolko,	par čeveljčkov in ropotuljico. Gašper je možato	A
hiše in pred vrati pobral okrogel kamen, za	jabolko	debel. »Poglej!« je kazal Krišpinu kamen.	A
dvorišča postavi visok drog. Nanj obesim zlato	jabolko.	Potem povabi viteze, da bodo zbijali moje zlato	A
Potem povabi viteze, da bodo zbijali moje zlato	jabolko	s sabljami.Trikrat zapored.	A
zapored. Tistega, ki bo največkrat zbil zlato	jabolko,	si izberem za moža.« Rečeno, storjeno, oče cesar	A
za viteza. Zajahaj brzega konja in zbij zlato	jabolko!	« Vid se je preoblekel, si opasal sabljo in se	A
droga. Vid je pomeril, vrgel sabljo, zlato	jabolko	je odletelo in se zatočilo po tleh.Vid je sabljo	A
ni mogel razodeti, kdo je vitez, ki je zbil	jabolko,	in kam je zginil.Zato reče očetu: »Še dvakrat	A
očetu: »Še dvakrat bodo vitezi zbijali zlato	jabolko.	Takole sem si izmislila: Tistega, ki bo zbil	A
Takole sem si izmislila: Tistega, ki bo zbil	jabolko,	bom z drobno kroglico ustrelila v nogo.V kroglico	A
Vsi so čakali tistega, ki je zbil prvi dan	jabolko.	Ni ga bilo.	A
naličjem. Vitezi so po vrsti zbijali zlato	jabolko.	Nobeden ga ni zbil, le sablje so spet ležale	A
zakadi s konjem po dvorišču Vid. Sablja švigne,	jabolko	odleti, Vid ujame sabljo, iz okna cesarične	A
»Nič ne de. Jutri moraš iti zbijat zlato	jabolko	še tretjič.« Ko je gnal ovce s paše, je do gradu	A
daleč sem prijahal.« Vitezi so zbijali zlato	jabolko,	zbil ga ni nobeden. Zadnji je zajezdil Vid.	A
veš, kako me peta boli! Nato je pogledal zlato	jabolko,	zapodil konja krog droga, zamahnil, ga zbil	A
bil jezen, da bi ga bil, ko bi bil velik kot	jabolko,	gotovo vrgel z voza in ga zakopal v zemljo.	A
»Zate ni čaj! Ti dobiš piškot in	jabolko!	To je za otroke!«	A
»Ne jokaj! Vzemi piškot in	jabolko!	Jaz tudi ne bom pila čaja, ker te imam rada!	A
ki je ležala vrh odeje in stiskala nagrizeno	jabolko.	Rahlo mu je izvila sad iz roke, Viktor je trmasto	A
Hinavska puhlica,« je pomislila, ko je lupila	jabolko.	Zato je rekla malomarno:	A
se ozrl po fari. Pod Logom je bleščalo zlato	jabolko	na zvoniku sv. Klemena. Silvester se je zazrl	A
na težko robevnico. Zazdelo se mu je, da se	jabolko	nad cerkvijo giblje, da trepeta, da mu preti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani