nova beseda iz Slovenije
| Igor Grdina | POTI V ZGODOVINO | C | |
| zavohajo kaj človeškega (tj. svoj "plen")! | Igor Grdina | V Šentjurju, 22. junij 2003 | C |
| zgodovino - prof. dr. Peter Štih in prof. dr. | Igor Grdina, | ZRC SAZU - prof. dr. Božo Otorepec, Zgodovinski | C |
| ni branje za strogo specializiranega bralca. | Igor Grdina | je po izobrazbi slavist in, kot se označi sam | D |
| Mazzini razmišlja o Prešernu v času interneta, dr. | Igor Grdina | pa o Prešernu kot človeku v njegovem času. | D |
| Zgodovina za vse - vse za zgodovino. V njej | Igor Grdina | pod naslovom Prešeren pod Prešernom ugotavlja | D |
| muzikoloških in historično medicinskih. Uredil jih je | Igor Grdina. | Obravnavano je duhovno in prostorsko okolje umetnikov | D |
| Ian Borthwick, Primož Kuret, Andrej Misson, | Igor Grdina | in Tomaž Faganel.Ob simpoziju bo najprej zborovski | D |
| govorili še Ian Borthwick, Leopold Spitzer, | Igor Grdina | in drugi. Sinoči je bil v dvorani glasbene | D |
| Prešerna. O njiju bo govorilo več referatov, kot | Igor Grdina ( | Prešeren in svet glasbe), Edo Škulj (Maškove | D |
| pripravljajo drevi ob 18. uri, ko bo gost dr. | Igor Grdina, | profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani | D |
| hrane, brezdelje, opazovanje uniformirancev, | Igor Grdina | je v recenziji Šnuderlovega dnevnika zapisal | D |
| Slovencih in krški škofiji, popoldansko pa začel dr. | Igor Grdina | s pomenljivim naslovom Koroška bol Slovenije | D |
| izhodišče posebej poudarjalo ljudsko pesništvo. | Igor Grdina | je v predavanju o trikotniku Prešeren, čas in | D |
| Filozofske fakultete, poleg Štiha in Simonitija še | Igor Grdina | in Janez Cvirn ter jaz.To je najnovejša Ilustrirana | D |
| komisije in te so šle takoj na delo. Zgodovinar | Igor Grdina | je imel na Hrenovem simpoziju v Rimu (1998) izvrsten | D |
| Cecilije. Drugače je k raziskavi pristopil | Igor Grdina | v referatu Glasbeniki, akademiki in preganjalci | D |
| za sedanjo izvedbo je napisal mladi prof. dr. | Igor Grdina, | saj se je od originalnega libreta, ki je nastal | D |
| partiture z besedilom, ki ga je na novo napisal dr. | Igor Grdina. | Skladatelj je namreč opereto napisal že daljnega | D |
| Borut Smrekar, Andrej Misson, Stane Granda, | Igor Grdina, | Darja Koter in Primož Kuret. Marijan Zlobec | D |
| simfonično pesnitev v petih stavkih Novo mesto). | Igor Grdina | je govoril o novomeški umetniški avantgardi in | D |
| libreto, ki ga je za prenovljeno izvedbo napisal | Igor Grdina. | Opereta, ki ima zagotovo nekaj (najboljšega) | D |
| 11. uri bo v mali dvorani ZRC SAZU predaval | Igor Grdina, | izredni profesor na Oddelku za slovenske jezike | D |
| štirje področni uredniki: dr. Stane Granda, dr. | Igor Grdina, | dr. Milček Komelj in dr. Andrej Studen.Število | D |
| tehnične, pa tudi povsem banalno vsakdanje. Dr. | Igor Grdina, | ki je med drugim opravil jezikovno in vsebinsko | D |
| pospremljen z uvodno študijo, ki so jih prispevali | Igor Grdina ( | Od revolucije do kongresa), Stane Granda (Predmarčno | D |
| gradivom so uredili Janez Cvirn, Stane Granda, | Igor Grdina, | Milček Komelj in Andrej Studen.Uvod v knjigo | D |
| označene metode razlaganja literarnih del). | Igor Grdina | ob tem vneto kritizira še strukturalizem (pravzaprav | D |
| moderna. Prevod Vital Klabus, spremna beseda | Igor Grdina. | Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana | D |
| Lévy-Bruhl, Cassirer in Lévi-Strauss. B. L. | Igor Grdina: | Ipavci -Zgodovina slovenske meščanske dinastije | D |
| profesor na konservatoriju v Cincinnatiju. | Igor Grdina | je napisal knjigo, vredno vse pozornosti. M. | D |
| pravoznanstva Marijan Pavčnik, o slovenski samopodobi pa | Igor Grdina. | Simpozij se bo nadaljeval tudi danes, predavatelji | D |
| prvi polovici prejšnjega stoletja je nastavil | Igor Grdina | in njihova podoba je videti »raztrgana, nekontinuirana | D |
| gre zato, da bi primerjali Parmo s Puccinijem ( | Igor Grdina | v opernem listu ugotavlja, da imata oba skladatelja | D |
| bogat. Stara pesem (zanjo je besedilo napisal | Igor Grdina) | ima samo štiri osebe: vlogo starega kralja je | D |
| Zadravec, Denis Poniž, Taras Kermauner, Lado Kralj, | Igor Grdina, | Krištof Dovjak, Mojca Kreft in Andrej Inkret | D |
| gre za humorno iskrivost, pa se najbolj odreže | Igor Grdina, | ki je avtor samopodobe Slovencev v 20. stoletju | D |
| Branko Čepin z uvodno besedo, dr. Primož Kuret, | Igor Grdina, | Andrej Misson in Tomaž Faganel.Njim so se pridružili | D |
| lista, odlična komentarja zanj pa je napisal dr. | Igor Grdina) | vse do sezone 1945/46. V vodnjaku, ki obravnava | D |
| njegovem vlada nepotizem in strankarske naveze. | Igor Grdina | je opozoril na pomembnost kulture v zgodovini | D |
| igra na čarobno piščal (poslovenil ga je dr. | Igor Grdina), | v katerem je leta 1980 za otroke priredil priljubljeno | D |
| Moderna, Založba ZRC, Ljubljana 2002. Kolumna - | Igor Grdina | Kaj je z (veliko) družbo? | D |
| Vitomir Marof, prevod besedila pa je pripravil dr. | Igor Grdina. | Slišali smo kar nekaj obetavnih glasov. | D |
| 2003.02.17 KULTURA.TXT:21004 . / Kolumna - | Igor Grdina | Kaj je z velikimi idejami? | D |
| London & New York: Verso 2002. Kolumna - | Igor Grdina | Kaj je z velikimi besedami? | D |
| njeno spoznavanje pa bo navezano na jezik.« | Igor Grdina: | Poti v zgodovino.Tri razprave (z dodatkom). | D |
| in študijska knjižnica, Trst, 2002 Kolumna - | Igor Grdina | Kaj je z veliko mislijo? | D |
| Glavni urednik ddr. | Igor Grdina | Založba Rokus se je lotila obsežnega, zahtevnega | D |
| Urednik Zbranih del je ddr. | Igor Grdina, | prvo knjigo pa je uredila, transkribirala in | D |
| vključena v podvig) predstavil urednik ddr. | Igor Grdina. | Zbrano delo naj bi izšlo do jubilejnega leta | D |
| Ljubljana - 110 let ljubljanske Opere - dr. | Igor Grdina, | so Deželno gledališče domači podjetniki in (večinoma | D |
| lokalnimi pa jih je najbrž skoraj 500). Dr. | Igor Grdina | je razmišljal o zborovstvu kot obliki meščanske | D |
| Maribor 2003, (Nova znamenja; 5). Kolumna - | Igor Grdina | Kaj je z veliko ljubeznijo? | D |
| izvirniku: Luigi Prividali) sta vzorno prevedla | Igor Grdina | in Petra Testen.Objavili so ga v opernem listu | D |
| predstavniku založbe Litera iz Maribora. Dr. | Igor Grdina | je za ogrevanje postavil trditev, da literarna | D |
| 2003.06.16 KULTURA.TXT:24233 . / Kolumna - | Igor Grdina | Očaranci z močjo | D |
| razpravljalcev, celo večine njih več kot korektne; | Igor Grdina | je tako smiselno že na začetku opozoril, da literarna | D |
| dr. Breda Pogorelec, dr. Rudi Rizman, ddr. | Igor Grdina, | dr. Vladimir Klemenčič, dr. Aleksandra Derganc | D |
| Homo sacer II, 1, Seuil, Pariz 2003. Kolumna - | Igor Grdina | Slovar | D |
| Mojca Kumerdej Kolumna - | Igor Grdina | Žensko stoletje | D |
| zgodovine Evangeličanske cerkve v Prekmurju, dr. | Igor Grdina | pa je govoril o zgodovinskem odnosu slovenskih | D |
| evangeličanski cerkvi v Prekmurju, prof. dr. | Igor Grdina | pa o odnosu slovenskih evangeličanov do evangeličanov | D |
| hoče odgovore na svoja vprašanja. Kolumna - | Igor Grdina | Znati se mora! | D |
| 2003.10.06 KULTURA.TXT:25209 . / Kolumna - | Igor Grdina | Sfinga brez uganke | D |
| Jela Krečič Kolumna - | Igor Grdina | Če ti je ljubo, smeš ... | D |
| Dobri so, recimo, Stane Granda, Jure Perovšek, | Igor Grdina | in vrsta drugih mladih zgodovinarjev; tudi Peter | D |
| Blaž Lukan Kolumna - | Igor Grdina | Mentalni ekosistem | D |
| njegovega upora nemštvu (gost bo zgodovinar | Igor Grdina). | M. Vo. Avdicija in delavnica koreografa Iztoka | D |
| njeno obuditev sta se odločila Zdravko Hribar in | Igor Grdina, | ki sta pred leti z velikim uspehom že postavila | D |
| libretist A. D. Borum kot antifeministično satiro, | Igor Grdina | in Kozma Ahačič pa sta ga posodobila, saj nekdanji | D |
| slovenske ustvarjalnosti ni izključno Ljubljana. Dr. | Igor Grdina | v prispevku - Bo kdaj anahronizem biti, kar si | D |
| skupnem nevtralnem jeziku človeštva«. S. Pe. | Igor Grdina: | Poti v zgodovino Založba ZRC SAZU; Ljubljana | D |
| ekstaze. Z gostom se bo pogovarjal prof. dr. | Igor Grdina. | Prireditev bo drevi ob 19. uri v Klubu Nove revije | D |
| Iz tiskarne | Igor Grdina: | Slovenci med tradicijo in perspektivo.Politični | D |
| knjižna zbirka Claritas; Ljubljana 2003; 4990 sit | Igor Grdina, | sicer predavatelj starejše in novejše slovenske | D |
| rojenim, je dal natisniti v Poezijah (prim. dr. | Igor Grdina | v »Kroniki 19. stoletja«, LJ, NR, 2001, str. | D |
| Nataša Hrastnik Branje po izbiri - | Igor Grdina: | Slovenci med tradicijo in perspektivo De te | D |
| je avtor ponovno pokazal nemajhno veščino. | Igor Grdina: | Slovenci med tradicijo in perspektivo.Politični | D |
| več kot 250 filmov) je bil Elmer Bernstein. | Igor Grdina | je govoril o odnosih med modernizmom in avantgardizmom | D |
| izboljšano je poglavje Oris raziskav (avtor | Igor Grdina), | prav tako poglavji Bibliografija in Slovar (avtorja | D |
| rokopisnega oddelka Nuka Mihael Glavan. Dr. | Igor Grdina | je bil sicer fizično odsoten, vendar je bil njegov | D |
| sta strokovni vodja projekta Mihael Glavan in | Igor Grdina | opravila še osem polurnih specialnih ekspertnih | D |
| Dopoldanski uradni del je s sijajnim nastopom sklenil | Igor Grdina | s samostojno analizo Kocbekovega odnosa do personalizma | D |
| dr. Miran Božovič, dr. Dušan Gabrovšek, dr. | Igor Grdina, | dr. Dean Komel, dr. Boža Krakar Vogel, dr.Avgust | D |
| Prešernove družbe pripravila Franc Zadravec in | Igor Grdina | v tradicionalni seriji »sto slovenskih ...«, | D |
| Šubica. Celotno poglavje je s teksti določil | Igor Grdina. | Drugo poglavje prinaša pregled pesnikov simbolizma | D |
| zvečine je pesnike (skupaj jih je 42) predstavil | Igor Grdina, | Zadravec pa le Bora, Faturja, Balantiča, Messnerja | D |
| inštituta za novejšo zgodovino, Stane Granda in | Igor Grdina | iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter Salvator | D |
| situacijo sta posvetila dr. Janko Prunk in dr. | Igor Grdina. | Prvi je sledil liniji slovenskega klerikalizma | D |
| obremenil zlasti kulturno inteligenco, je pokazal | Igor Grdina, | ki je analiziral zadnja leta kraljevine SHS. | D |
| Pisca spremne besede sta dva, Miran Košuta in | Igor Grdina. | Prvi je imel včeraj vlogo promotorja. | D |
| razmišljal o poteh slovenskih glasbenih umetnin, | Igor Grdina | o slovenski glasbi in slovenski kulturi, Franc | D |
| resnica, ni pa mogla več postati novica,« pravi | Igor Grdina | o »dosežkih« velike operne krize v prejšnjem | D |
| tudi ni sporno. In z jezikom, piše zgodovinar | Igor Grdina, | je v slovenskem nacionalnem imaginariju kar najtesneje | D |
| zgodovinarji in kustosi, kot so Ivo Svetina, Janko Kos, | Igor Grdina, | Jernej Novak, Luka Vidmar, Tone Smolej, Peter | D |
| zgodovinarji in kustosi, kot so Ivo Svetina, Janko Kos, | Igor Grdina, | Jernej Novak, Luka Vidmar, Tone Smolej, Peter | D |
| poslal besedilo, ki ga je pred svojim prebral | Igor Grdina, | Dean Komel, Milček Komelj, Jani Virk, Marjan | D |
| Jože Faganel, Niko Grafenauer, Stane Granda, | Igor Grdina, | Jože Hribernik, Pavle Jakop, Japec Jakopin, Andrej | D |
| v uredništvu Mije Longyke, predstavil jo je | Igor Grdina. | Njena odlika je med drugimi ta, da »jo je mogoče | D |
| znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš, dr. | Igor Grdina | pa bo predstavil Kuretova knjižna dela. P. | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |