nova beseda iz Slovenije
rdeči kokorik, da palne žarke skriva mu lepenje, | hvaležno | je lepenje, da navpik nad njim prostira leskov | A |
ki zate jo še zdaj gojim, srce posvečam ti | hvaležno | in čustva vsa in misli ‒ z njim. Umrlemu očetu | A |
... To je drama, kakršnih je malo! | Hvaležno | lahko klanjamo glave, da tako delo bode se igralo | A |
kaj čuda, da še moje srce se vnelo je! Da je | hvaležno | tebi, ki mu ljubav deliš, o sonce jasno, roža | A |
odgovarja Juda: ”Res veliki so darovi tvoji in | hvaležno | ti je moje srce. Stopi v šator, pijva čašo | A |
on ‒ kaj dé mi to? Spomin hranilo tebi večen | Hvaležno | serce moje bó. ‒ Pa sladka misel, zapeljiva | A |
ki vzkliti tam sme!? . / . / stran 35 . / | Hvaležno | je klilo, raslo v zahvalo tem bolj, kot so pleli | A |
dlani; njena dlan je bila tedaj toplo in skoraj | hvaležno, | skoraj zaupljivo in skoraj vda no njena dlan | A |
nagajajo mi,« je rekel Maks. In čeprav je odklanjal | hvaležno | pomirjenje, ki se je prikazalo v jetnikovih | A |
kakor otroče, ki prosi odpuščanja in je hkrati | hvaležno. | On pa je medtem siloma in rahlo obenem oddaljeval | A |
To mu je tako ugajalo, da se je zarežal in se | hvaležno | ozrl kvišku v zelene veje, ki so se sklanjale | A |
Obraz se mu dobrodušno razleze. Giusto | hvaležno | pogleda Borisa, nato se s srečnim smehljajem | A |
Te besede so pravi balzam za Sovino dušo; | hvaležno | kot otrok gleda Staneta. »A? | A |
Zdaj si naš!« Drejc počasi dvigne glavo in ga | hvaležno | pogleda. Stane mu veselo pokima: | A |
Orlič! ...« Boris ga | hvaležno | pogleda, nato pa se zamakne v morje in obraz | A |
zasmejala. »Ti mene!« se je oddahnil in jo | hvaležno | pogledal. Pobožala ga je po čelu in | A |
trkljale po zariplih licih. Tantadruj se je | hvaležno | oziral po razgretih obrazih in mokrih očeh, | A |
bodrilno nasmehniti: »Resurrecturis!« sem mu | hvaležno | pokimal. »Resurrecturis!« se je zasrebr | A |
je le prilezla na vrh. Oddahnila se je, se | hvaležno | ozrla okrog sebe ter se napotila po mehki travi | A |
To pa nikoli. Johan Ot se je skušal | hvaležno | nasmehniti. - | A |
in veselo se je zahahljal: živ pa sem, ne? | Hvaležno | se je ozrl v obraz nad seboj in zadovoljno rekel | A |
nesreči z njo vseeno človek, ki skrbi zanjo, | hvaležno | je pogledala nove torbe, ki so čakale na postelji | A |
mesto, čimprej mimo. Puščanje krvi je odklonil, | hvaležno | pa je sprejemal delo Leonidinih rok, pa četudi | A |
njemu, potrgal je nekaj trave in reva jo je | hvaležno | mulila iz njegovih rok.Med vrati hiše se je | A |
Pokima. Zdaj ga gleda | hvaležno. | »In za Lady Lili bourbon s sodo.« | A |
prstani, bleščeča odlikovanja na beli uniformi. | Hvaležno | je gledal mili obraz svojega Vrhovnega komandanta | A |
Neizmeren je bil moj brezup, poniglavo, a | hvaležno | moje kratkočasje. JEČAR NEUSMILJENI, | A |
ne samo v arhivu, tudi v celotni Bodočnosti. | Hvaležno | je prikimal.- Zdaj pa, tovariš Kostrin, napiši | A |
okoliščine; morda je bil tudi on nekoč mlad, je | hvaležno | pomislil.Ves dan ga je vozil okoli, od vojašnice | A |
lahko stresel jezo in se nato s pogledom skoraj | hvaležno | zaustavil na teritorialcu, ki je zavzeto brskal | A |
veliko sem izkusil, veliko,« meni Ožbe in pogleda | hvaležno | Jurija, ki mu je tako po srcu spregovoril.To | A |
padel.« »Drugič jima vrneva,« pravi Juri, in | hvaležno | mu stisne Štefan roko.Naprej in naprej pa je | A |
ga bo rešil hudih spominov, se je kazal tako | hvaležno | vdanega, da se je topilo dekletu srce od blažene | A |
nedeljo pred adventom. Mana je molče prikimala in | hvaležno | pogledala očeta, ki je izbral ravno tisti dan | A |
ne sumniči nihče, katere plačujejo otroci s | hvaležno | ljubeznijo! Kaj pa bo on dobil za plačilo? | A |
da bodo spoznali vsi Šmihelci tisto dobro, | hvaležno | hčer, ki tira sama svojega očeta pred sodnika | A |
imel tudi Kolk, ki je Bogatinu bližnji sosed. | Hvaležno | pogleda proti nebu in vroča zahvalna molitev | A |
je skodelico izpraznil, mu je obraz zardel. | Hvaležno | je pogledal Minko. ‒Najlepša hvala, Minka! | A |
Izročila ga je fantu. ‒Hvala, Minka! ‒ je dejal | hvaležno | Štefan.‒ Čuval ga bom, dokler bom živel. | A |
tujino. ‒Hvala ti, ljuba moja Anica, ‒ se je | hvaležno | nasmehnil fant.‒ Čuval jo bom in ko se vrnem | A |
gospod stotnik, bi bilo zelo častno zame, toda | hvaležno | ga moram odklanjati, ker kot novinec ne maram | A |
gladko ostriženo glavo. Kmalu je odprl oči in | hvaležno | se je posmejal svoji strežnici, ki mu je odgovorila | A |
in z njimi ravnal pravično in človekoljubno. | Hvaležno | so zrli na dobrega gospoda, ki jim toliko obeta | A |
Razumela je njegovo besedo in požrtvovalnost. | Hvaležno | se je, tesneje gredoč poleg njega, dotaknila | A |
naših zaslugah. Odlični tujec vse verjame in si | hvaležno | zabeleži; ko pride domov, piše hvalisajoče članke | A |
sem zahaljeno turško kaduno in še zdaj se je | hvaležno | spominjam.Večkrat je rekla: ‚Toliko imate živih | A |
naposled še svalčico. Za vse je imel bedni katolik | hvaležno | srce in odprto pest. V Kulin-hanu so dolgo duškali | A |
Vašim poštenim nadzorstvom. Vso zimo se Vas bom | hvaležno | spominjal in prosil Boga, naj mi da oči sokolje | A |
jih več ni pozabila; in mnogo let pozneje, se | hvaležno | spominjajoč Pipana in njegovega povestovanja | A |
življenja deklici, ki ga je mirno, radostno in | hvaležno | poslušala, kakor da ji je treba te pravljice | A |
in iskrenim smehom. Njene oči so zaupno in | hvaležno | pogledale v moje, a precej so zablodile po vrtu | A |
dve poletji in eno samo zimo.« Butalci so se | hvaležno | poklonili in so šli in domov prinesli veselo | A |
občin . / . / stran 52 . / sko blagajno in jo | hvaležno | potrjuje.Potem je šel in je bila prava sreča | A |
krških gospa. In so v nedolžnosti svojih src | hvaležno | sprejemali darove, skrivaj jim jih je pošiljala | A |
človek in da mu ni za hrupna slavja. Zato bi | hvaležno, | toda odločno odklonil slavnostno prenašanje | A |
govorniškem odru. Radi me poslušajo in so jako | hvaležno | občinstvo.Stari so šest do deset let in ne bi | A |
svečano izjavljam, da odklanjam vsako nagrado. | Hvaležno, | toda odločno: vsako sleherno nagrado kakršnokoli | A |
potomstva. Zadnje njegove besede so bile, da vence | hvaležno | odklanja in da prosi tihega sožalja.Položil | A |
Slava njihovemu spominu! Domovina se | hvaležno | klanja njihovemu pepelu. Mene domovina ne pogreša | A |
pridnostjo in odličnim vedenjem se izkazala zanje | hvaležno. | Žal, da o naši vremenski hišici tega ne morem | A |
me vprašal, ali je torej taktno, da ne reče | hvaležno, | če se na tako gnusen način napade mož, ki je | A |
istini mučeniki! Kar bi morale druge narodnosti | hvaležno | upoštevati! Tisto zaradi števila slovenskih | A |
smatrati to za narodno zaslugo, ki jo slavi | hvaležno | ljudstvo s podoknico, z govori in banketom, | A |
odrezala še Milanu kos kruha. In Milan ga je | hvaležno | sprejel, prvič, ker Jere ni bilo doma in je | A |
steklenico, žemljo in klobaso je dal Milanu, ki je | hvaležno | segel po daru, vsebino steklenice pa je naklonil | A |
Prosi se tihega sožalja ... Venci se | hvaležno | odklanjajo ... Precejšnja udeležba iz vseh krogov | A |
Nezaslišano. Zato pa da je treba kritiko | hvaležno | upoštevati in jo bo tudi on, gospod intendant | A |
presenečeno in je brez razločka spola razstavi jako | hvaležno. | Razstava ni padla na nerodovitna tla nikakor | A |
zaletel v vašo častito osebo. Bunke sem dobil in | hvaležno | potrjujem prejem.S sodnijo pa ne bi rad imel | A |
spomni »Podpore« ob njeni desetletnici s podporo. | Hvaležno | se sprejme vsak sleherni dar! Tako se je zgodilo | A |
že čulo, da bi jedli čebele! Dobro, vzamem | hvaležno | na znanje!Odslej, kadar bo natisnjena čebela | A |
hip zadušilo ‒ izdihnil sem in umrl. Venci se | hvaležno | odklanjajo. Kajti sem bil pozabil, da Ljubljanico | A |
zameriš ‒ najprimitivnejša kulturnost zahteva, da | hvaležno | sedeš na vsako, ki te vabi, in nobeni ne daš | A |
Kakor rečeno, vsako besedo na svoje mesto! | Hvaležno | je treba priznati, je izvajal govornik, da se | A |
bi se mu moralo narodno gledališče izkazati | hvaležno | in mu nakloniti častno nagrado, morebiti se | A |
ti brani skavtske zapovedi?« Skavt Peter je | hvaležno | potrdil prejem nepričakovane tepke, ki da je | A |
ne omaga do večerje, še marmelado na kruhu, | hvaležno | je sprejel in potem povedal še to: Na svojem | A |
svojem vrtu za hišo, tam sade tudi slive, ki jako | hvaležno | rode v temno modrih barvah, ki se jako lukulično | A |
Prijazno je pomigal z repom, poduhal dudo, pa jo | hvaležno | odklonil, obliznil je fantku ročico, zadovoljno | A |
je sam premoder, da bi čenčaril.« Ančka je | hvaležno | pogledala gospodinjo, ko je pohvalila Janeza | A |
Hitro je odvila njegovo roko z vrata in ga | hvaležno | stisnila za roko, kjer se je svetil njen prstan | A |
»Verjamem ti.« Janez jo je | hvaležno | pogledal. Na pragu se je res pojavila Mokarica | A |
belo skorjico in jo res otela. »Na!« jo je | hvaležno | ponudila Storžu.»Ne bom,« je odklonil Storž | A |
izmival s slivovko. Lisko je trudno odprl oči in | hvaležno | pogledal gospodarja.Ta mu je pomagal kvišku | A |
Tudi kobile so bile vesele ognja. | Hvaležno | so mi zahrzale in se potem zvrstile vsaka s | A |
krono na glavi, vam vse kače požgem.« Možje so | hvaležno | z glavami pritrjevali, ženske so sklepale roke | A |
Najrajši bi jo bila oba objela, a sva ji le | hvaležno | stisnila roko in šla.Ko sva bila že v bregu | A |
veselil tiste ure, ko ji to sam razodene in mu ona | hvaležno | poreče: »Prav si imel, France.«Šele ko je Jančarica | A |
Privozila sta do njive, Francka je gospodarja | hvaležno | pogledala in Matic se je začudil lepim očem | A |
na široko razodeval vso zgodbo, Franca ga je | hvaležno | gledala. »Ali sem naredil prav ali nisem, kaj | A |
drugih, ko mi niti ne vemo.« Francka ga je | hvaležno | pogledala, pa takoj spet z robcem zakrila oči | A |
naj bo, kot je božja volja.« Francka jo je | hvaležno | pogledala in spet sta molče šivali drobno perilo | A |
Pomolil mu je dve kroni. Ciril ga je | hvaležno | pogledal, spravil kroni in trčil z Jančetom | A |
Pravico imate!« | Hvaležno | mi je prikimala, pa se spet zagledala v vojaka | A |
Perun je milostljiv.« Brat jo je | hvaležno | pogledal.Na licu se mu je zmračilo in posvetilo | A |
žejno bere evangelij, kako . / . / stran 190 . / | hvaležno | ji gleda v lice, ker mu je pregnala temo malikov | A |
jo je vdihnila božja Modrost,« ‒ ozrl se je | hvaležno | skozi okno proti cerkvi svete Sofije, »in despot | A |
Ko je slišala svoje lastne besede, ko je konj | hvaležno | hrzal in hrampljal ob dateljnovi koščici, da | A |
laket. Upravda ga je z obema rokama prijel in | hvaležno | poljubil. Teodora je odšla, krog ustnic ji je | A |
Vesela jasnina je oblila Lucijino lice in | hvaležno | je stisnila roko možu, ki jo je vedel v hišo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |