nova beseda iz Slovenije

husserl (115)


ležim v postelji“, drugi pa je metafizični jaz (     Husserl      bi naju popravil: ne metafizični, ampak transcendentalni  B
pot šele Kant, še bolj prepričljivo pa pozneje      Husserl      v svojih Kartezijanskih meditacijah: v Husserlovi  B
našega stoletja znova z vso ostrino zastavil      Husserl      in odgovoril nanj s pomočjo fenomenološke evidence  B
Izklopljena božja transcendenca“ (h 58), kjer      Husserl      o ”eksistenci 'božje' biti zunaj sveta“ pravi  B
zavesti, kot je zavesti transcendenten svet [     Husserl      (1), 191].Seveda je tudi ”zunanja“ resničnost  B
zamejitvi prvotne evidentne gotovosti - ki jo      Husserl      izvaja s fenomenološko redukcijo, imenovano  B
zavestnih danosti (kakor je mislil Kartezij).      Husserl      je po svojem filozofskem odnosu do Boga bližji  B
ostaja izklopljeno iz raziskovalnega polja“ [     Husserl,      prav tam] - Bog se namreč razodeva človeku le  B
o sebi, predlagam, da tudi midva, tako kot      Husserl      v Idejah in Meditacijah, začasno ”izključiva  B
Bruno. Da, toda      Husserl      ne pravi tega.To učijo, čeprav običajno z drugimi  B
ne... Kljub temu zdaj podrobneje poglejva, kaj      Husserl      misli, ko govori o spoznavni evidenci.Mi lahko  B
Podčrtal sem si stavek v petem paragrafu, kjer      Husserl      pravi: ”Evidenca je v najširšem pomenu neko  B
duhovno-na-vpogled-dobivanje bivajočega samega.“ [     Husserl      (2), 62] ”Očitno je, da jaz kot filozofsko začenjaj  B
ne more zmesti nobena zamisljiva teorija.“ [     Husserl      (1), 80] Se strinjava s tem?  B
Mislim, da se lahko.      Husserl      skuša na nov - ne ”matematičen“, temveč fenomenološki  B
Karteziju - ego cogito, misleči jaz, toda      Husserl      kritizira Kartezijevo ”postvaritev“ jaza v   B
duh, ki naj bi bil postavljen nasproti telesu.      Husserl      zavrača Kartezijev dualizem mišljenja in razsežnosti  B
časenjem in prostorjenjem ”razsežnost“ zavesti.      Husserl      v svojem poznem delu Kriza evropskih znanosti  B
intellectus “ [     Husserl      (3), 23], in nadalje razlaga: ”Očitno je, da  B
spregledati) ta abstrakcija se ne dogaja v epoché...“ [     Husserl,      prav tam, 24] Radikalizem Husserlove epoché  B
Janez. Kako pa potem      Husserl      sploh razume ego cogito, če ne kot tisto od  B
to je moje življenje, živim: cogito.“ [     Husserl      (1), 149], kar pomeni, kot beremo v nadaljevanju  B
naloga fenomenologije, kot si jo je zamislil      Husserl.     Upal je namreč, da -   B
imanentna časna oblika doživljajskega toka).“ [     Husserl      (2), 75] Cogito je torej za Husserla struktura  B
singularnost v ”črni luknji“) -, kajti, kot poudarja      Husserl      v Četrti meditaciji, v paragrafu z naslovom  B
kontinuirano konstituirajoč kot bivajoče.“ [     Husserl      (2), 106] Jaz je torej v pravem pomenu ničelna  B
Čarobno! Bruno. ...in poučno: glej, kaj je      Husserl      hotel reči s svojim znanim stavkom ”jaz mislim  B
Recimo, da je svet cogitu imanenten, kot uči      Husserl,      in da se gotovost samega cogita razširi tudi  B
v isto fenomenološko evidenco. Poleg tega      Husserl      izrecno pravi - če ponovim prej navedeni stavek  B
odvisen od obstoja sveta, preprosto nimamo.      Husserl      pa ne privzema kot resnično ničesar, kar ni  B
mnogoterih tosvetnih misli? Pomislil sem, da      Husserl      temu ne bi oporekal, ali, drugače rečeno, da  B
zlasti če v spoznanju iščemo gotovost, tako kot      Husserl.     ... Se pa s tvojim vprašanjem o neodvisnosti jaza  B
ki živi v neki kvazirealnosti, kot bi rekel      Husserl.     Ko pa se vrnem v mesto, se ta videz razblini  B
spominov še ne pomeni, da zares obstajajo... Zakaj pa      Husserl      v svojih obširnih fenomenoloških analizah spomina  B
če je že govoril o kvazirealnosti? Bruno.      Husserl      je v osnovi razmišljal drugače: zanj že sámo  B
eksistenca, katere edino pravo domovanje je Bog;      Husserl      je odkril sámorazvidnost ega, neodvisno od  B
Bruno. V marsičem... najprej v samem izhodišču:      Husserl      - izhajajoč iz ”fenomenološke redukcije“ (epoché  B
Doživljaj v tem načinu ni odsenčen.“ [     Husserl      (1), h 42 (136)] ...in to nadalje pomeni, da  B
Janez. Ali je tudi      Husserl      pojmoval strukturo prostora in časa v klasičnem  B
pa enodimenzionalen in linearen? Bruno.      Husserl      se je s fenomenološko metodo pravzaprav skušal  B
od fizikalnega in matematičnega predznanja?      Husserl      tega problema kljub nedvomnemu uspehu fenomenološke  B
Janez. Ampak saj ste rekli, da je      Husserl      svojo fenomenologijo časa pojmoval kot neodvisno  B
objektivnim‘, tj. kozmičnim časom.“ [     Husserl      (1), 264] ...  B
gre tu za čas ”intersubjektivnosti“, kakor je      Husserl      v svojih poznejših delih imenoval fenomenološko  B
Stvari tu niso jasne... In drugič,      Husserl      na nekem mestu v svojih predavanjih o času našteva  B
Janez. V katerih predavanjih je      Husserl      govoril o apriornih časovnih zakonih? Bruno  B
naslovom ”Nekateri apriorni časovni zakoni“,      Husserl      namreč med apriorne časovne zakonitosti uvršča  B
obstoj absolutne sočasnosti dogodkov, ki jo      Husserl      še vedno uvršča med ”apriorne časovne zakone  B
Janez. Torej menite, da      Husserl      pri rešitvi uganke časa ni prišel dosti dlje  B
O, ne... tega nisem rekel.      Husserl      je brez dvoma naredil velik korak v razumevanju  B
delo na tem področju. Ni naključje, da se      Husserl      na začetku sklicuje na enajsto poglavje Avguštinovih  B
če pa hočem sprašujočemu razložiti, ne vem>“ [     Husserl      (4), h 1 (3)].Vendar je neposredna Husserlova  B
primer, ki ga navaja že Brentano, razvije pa      Husserl      - je časenje (Zeitigung) nekega glasbenega  B
imeli predstave <Vorstellung> neke melodije.“ [     Husserl      (4), h 3 (9)] Bistven je poudarek, da golo zaporedj  B
njegovem celotnem mnogoterem ”doživljajskem toku“.      Husserl      torej pravi, da v ”številu gibanja“ še ni časa  B
občutka nekaj drugega kot občutek trajanja“ [     Husserl,      prav tam (10)].Občutek trajanja je možen samo  B
pravkar. Retenca deluje kot kontinuum, pravi      Husserl,      saj ne gre le za retenco ”pravtisa“ (Urimpression  B
Natanko to! Če verjameš ali ne,      Husserl      sam primerja retenco s kometovim repom, ”pravtis  B
ki vzpostavlja časovne predmete? Bruno.      Husserl      v predavanjih o času razlikuje tri osnovne funkcije  B
vsebine v nove celote. V nadaljevanju predavanj      Husserl      obširno razlaga, kako z navedenimi tremi funkcijami  B
verjamemo, da so resnično tam, na nebu! Mislim, da      Husserl      kljub svoji ”fenomenološki redukciji“ ni dvomil  B
fenomenologiji časa, je treba poudariti, da je      Husserl      načelno ločeval transcendentalno fenomenologijo  B
pisanju iskal izgubljeni čas v tistem času, ko je      Husserl      na univerzi v Göttingenu predaval fenomenologijo  B
značilnost časovnih predmetov trajanje. Namreč, ko      Husserl      govori o lastnostih časovnih predmetov, ugotavlja  B
glasbeno frazo, kajti reprodukcija ima, kot pravi      Husserl,      različne ”načine izvršitve“ [prav tam, h 15  B
časovno perspektivo pa še nisem slišal. Bruno.      Husserl      pojmuje časovno perspektivo spet analogno s  B
vedno rečemo, da je trajal deset sekund), toda      Husserl      pravi, da je takšno fizikalno pojmovanje trajanja  B
’v načinu kako‘ se kaže kot vselej drug.“ [     Husserl      (4), h 8 (20)] V naslednjem paragrafu predavanj  B
paragrafu predavanj o notranjem zavedanju časa      Husserl      še jasneje izrazi misel o časovni perspektivi  B
Janez. Ali se je torej      Husserl      z uvedbo časovne perspektive kot analogne prostorski  B
”biti-k-smrti“ (Sein-zum-Tode). Vendar pa      Husserl      pri svojem ugotavljanju zamejenosti oziroma  B
zdaj zgolj neposredno ohranja v ”aktualnosti“.      Husserl      ugotavlja, da ni ostre meje med zdaj in pravkar  B
doživljanje vselej že zavest o preteklem.      Husserl      pravi: ”Pač pa bistvu časovnega zrenja <Zeitansch  B
katerega se postavi opazujoča in misleča zavest.      Husserl      nadalje razlikuje med ”grobim“ in ”finim“ zdajem  B
točko“. Toda interval grobega zdaja, nadaljuje      Husserl,      ”nemudoma spet razpade v fini zdaj in neko preteklost  B
Tega še vedno ne razumem najbolje. Bruno.      Husserl      se v svojih predavanjih podrobno ukvarja z vprašanji  B
omogoča konstitucijo imanentne predmetnosti - ti      Husserl      odgovarja, da je njen izvor identitetna sinteza  B
transcendentalnega jaza. O odnosu med jazom in časom      Husserl      piše tudi v Kartezijanskih meditacijah: ”Če  B
neskončnega horizonta tega imanentnega časa.“ [     Husserl      (2), h 18, str. 87] Torej, v najvišji enosti  B
najvišji enosti zavestne sinteze se - kot pravi      Husserl      v predavanjih o času - tudi ”imanentni čas konstituira  B
eden za vse imanentne predmete in dogajanja“ [     Husserl      (4), h 38 (65)] - in v tem smislu je za Husserla  B
Zeit ist starr, und doch fließt die Zeit.>“ [     Husserl      (4), h 31 (54)] Toda konstitucija v emfatičnem  B
ostaja odprt problem, kar priznava tudi sam      Husserl.      Janez.   B
Time, MIT Press, Cambridge, Mass., 1987.      Husserl,      Edmund (1): Ideje za čisto fenomenologijo in  B
Jerman, Slovenska matica, Ljubljana, 1997.      Husserl,      Edmund (2): Kartezijanske meditacije, prev  B
Hribar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.      Husserl,      Edmund (3): ”Descartesov sámonesporazum“, h  B
Hribar, v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996.      Husserl,      Edmund (4): Vorlesungen zur Phänomenologie des  B
Deleuze, moment spoznavajoče subjektivnosti, ki ji      Husserl      pravi Ego ali objektivna transcendenca nekega  C
fenomenologija (zlasti Heideggerjevo delo). Tako      Husserl      kot Heidegger sta napadla kartezijansko ločitev  C
nanaša na zgodnejšo permutacijo fenomenologije (     Husserl)      kot na tisto pri Merleau-Pontyju.V tem smislu  C
Hsin-Chien Huang op. 638      Husserl,      Theodor op. 113; fenomenologija op. 108, op  C
Plotin, Avguštin, Descartes, Leibniz, Kant,      Husserl      ...) in astrofizike (Bruno, Newton, moderne  D
pomembno vlogo v knjigi poleg Heideggra predvsem      Husserl      - tudi on seveda zlasti v tem, glede česar je  D
filozof, ustanovitelj fenomenologije Edmund      Husserl      (umrl 1938). 1904 Francija in Velika Britanija  D
27. aprila 1938 je umrl nemški filozof Edmund      Husserl,      utemeljitelj fenomenologije, metode za opis  D
v dejanjih čiste transcendentalne zavesti.      Husserl      je menil, da je avtonomijo filozofije mogoče  D
transcendentalnih zavesti kot izvor vsega, kar obstaja, je      Husserl      poimenoval absolutno življenje. Dogodki na  D
filozof, utemeljitelj fenomenologije Edmund      Husserl      (umrl 1938). 1973 Umrl je španski slikar,  D
opirajoč se pretežno na nemške filozofe, kot so      Husserl,      Heidegger, Hegel in predvsem Friedrich Nietzsche  D
ni izključujoče do imen, kot sta Heidegger in      Husserl,      ali do analitične filozofije? Kot sem že povedal  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA