nova beseda iz Slovenije
Razločno se sliši ... | Hrib | polzi ...Ne bo vzdržal te teže. | A |
Ni prenesla. | Hrib | ni maral tega objekta. MAREK: Zakaj ga pa | A |
Naloženi so s cementom, ker ta tvoj prekleti | hrib | zares polzi in krokarji tvoje sorte zdaj že | A |
noče razumeti naših zakonov statike. DEDAL: | Hrib | ima pač svoje zakone statike.Na to ste ves čas | A |
ni moglo biti drugače in zdaj je, kakor je: | hrib | polzi in v jutranji uri gledam temno gmoto na | A |
Dež bo. Sem šel v | hrib, | pa kar tu noter.Sem mislil, da bi kar nekje | A |
HONZA: A nisem povedal? V | hrib | sem šel.K dežju se pripravlja. | A |
vidiš? Temu hribu pravijo Gavžnik ali Gavžen | hrib. | JANEZ: Veliko jih je odšlo od tod ... v | A |
26 . / pade na prvi mah; a hrast se omaje in | hrib, | smo v šoli deklamirali. EMILIJA Enega tekmeca | A |
Vstane in gre proti njej. Veš, če bi se ves | hrib | smejal, jaz bi slišal samo tebe. In če bi se | A |
drugem bregu, nasproti, je vrbina, in zeleni | hrib | nad portalom hiše, ki v mojih sanjah že dolgo | A |
Sirene ... Izstrelki letijo na grajski | hrib | ...Goreč helikopter nad Rožno dolino in nad | A |
treba delati vkreber in tudi kosilo nositi v | hrib. | Nosilo se je v jerbasu in s svitkom, spletenim | A |
senc. Na teh stèzah je noga lahkotna; osojni | hrib | bo pretekla po eni strani gor, po drugi dol | A |
Žendarmi so šli ponj. TRETJI KMET: Dol čez | hrib | ga ženejo v vas. KANTOR: Sédite, prijatelji | A |
se mi, da slišim voz na klancu. Skozi zid in | hrib | ga vidim.Daj vina in kruha na mizo! | A |
postava. Rejena je in počasna, zibala se bo v | hrib, | kakorkresnica bo opletala svetilka ob tolstem | A |
tam oblake; že sveče svoje noč je pogasila, na | hrib | megleni pleza čili dan; brž moram stran, odlašanje | A |
ampak burja je taka, da sem se komaj vrnil čez | hrib. | Moram se malo oddehniti. Dolenc. | A |
nemimi mrtveci radosten, živ. Minila so leta in | hrib | je odcvetel, mladosti že čas zvonil je pokop | A |
sami izmoleval moč; zdaj pod rodni krov, na | hrib | sosednji, kjer sta našla hram oče moj in mati | A |
ščip; smehljajo se mu zvezdice, ko skrije se za | hrib. | A da bi mojo znali bol bleščeči tisoči, od smeha | A |
rumenega: več rož ne rase v polji, več nima tičov | hrib; | čebel več kraj narbolji, več nima voda rib, | A |
takó lehak! V urnem preletíš trenotku | hrib | in dol in vso zemljó; o poglej, kaj draga | A |
Spolzko Naenkrat mi je pobegnil. V | hrib | navzgor sva se še gledala iz oči v oči, navzdol | A |
Gorje siroti mi ubogi! Temán je | hrib | in log teman, To bo gotovo sodni dan, Bog nam | A |
Gazimo oblak? Stol . /\ .. stran 30 . \/ | Hrib | se izmika občutku zmagoslavja. Vrh sredi gozda | A |
že ugašajo... Le vrisk pastirjev še odmeva čez | hrib, | dolino v noč temno... Zdaj vračamo se na domove | A |
nesrečen rod ogrevaš le! Kdo gledal bi ta | hrib | in dol, zaklet le v revo, jok in bol, hinavstva | A |
daleč ni in k cerkvi vrh goré. Težkà je pot in | hrib | strmán, počivaj tu z menoj, lahkó, lahkó še | A |
so mi peroti, da ni mi môči v sinji zrak, čez | hrib | in dol ‒ gorjé siroti ‒ ne nosi več me vzlet | A |
sneg na stari se usiplje, pod težo vzdihuje | hrib | in ravan in drevje v dobravi škriplje. A kaj | A |
planine. . / . / stran 127 . / Pač strm je | hrib | in sè snegom zasut, deklica čvrsto koraka, krepča | A |
Gora. | Hrib. | Kot žalost mrzla. | A |
veseli, škrjanček poje beli dan, pozdravlja | hrib | in plan. Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, | A |
Kje je tista baba? V | hrib | sem jo pokopav. Kje je tisti hrib? | A |
V hrib sem jo pokopav. Kje je tisti | hrib? | Voda gaje vzeva. | A |
dneva veseli, škrjanč′k poja beli dan, de dviga | hrib | in plan. Kerkol′ se midva srečava, prjazno se | A |
. / . / stran 37 . / Izlivam se Čez neki | hrib | polzim Kapljica prevrela ki razmoči mesec na | A |
če se ponudim in če sem zastonj. Prestavim | hrib | z dogodki in ljudmi, oltar prestavim in vladarjev | A |
volje. Nekoč se mu je zahotelo, da bi šel na | Hrib, | kjer ni bil že mnogo let.Po zajtrku sva se odpravila | A |
vedro nebo v čudoviti sinjini. Oj, tisti naš | hrib! | Kot skrajni obronek razdrapanega Kolka sega najdlje | A |
štirideset let; mož pa je kakor ostrmel gledal v | hrib. | »Najbolje bo, da pokličete enega ali dva možaka | A |
boječ se zamude pri njem, sem krenil na bližnji | hrib, | ki mu pravijo menda Bojnik. Imenitno se mi je | A |
tudi mogoče razumeti, da postane Plešivec | hrib, | kjer se pleše, čeprav vsako teslo ve, da je | A |
kjer se pleše, čeprav vsako teslo ve, da je | hrib | plešast.Tudi za Turjak je jasno, da je to kraj | A |
poljub je nekaj, kar storimo na čelo. Kateri | hrib | ima lepše »čelo« od Ljubljanskega Gradu? Izvirni | A |
58 . \/ 4 Ulica Commerciale se je vila v | hrib | in v večer, tam pa, kjer se razširi in postane | A |
Najbrž niso. Cesta se še vije v | hrib, | a zdaj jo tu pa tam spremlja belina razsekanega | A |
prevlekami, da je zrak okužen, kakor da razpadata | hrib | in gozd, kakor da gnije samo srce planine.A | A |
pripovedoval, kakó je bilo skraja taborišče samó | hrib, | ki so predenj pripeljali može v črtastih oblekah | A |
trenutek odkril, kakó temne podobe nosi v sebi ta | hrib. | Bilo je notranje razsvetljenje, ki se zablesti | A |
Monte Balda.* * Monte Baldo je 2218 metrov visok | hrib, | ki zaslanja vzhodni breg Gardskega jezera. | A |
bregu navzdol. Ovinek pa je zavil na desno v | hrib. | Luciana je zdaj pa zdaj pogledala izpod kapuce | A |
Prišli so ruski ujetniki, stradali in vlačili v | hrib | dolge železne vrvi na oguljenih ramenih.Stekla | A |
svinčnik tik pred očmi in strmi na oddaljen | hrib, | da se svinčnik kar naenkrat odmakne in zrase | A |
takrat, kadar ga hudič zajaše, nosi kamenje v | hrib? | « Vsi so se zakrohotali. | A |
je lep,’ in nato krenil s svojim oprtnikom v | hrib, | kjer grize kolena po strmih lazih ...« | A |
grize kolena po strmih lazih ...« Ozrl sem se v | hrib, | kjer je v strmem pobočju visela Kozjekarjeva | A |
pridušali, da po vojni ne pojdejo več na noben | hrib. | Naš najvišji hrib bo postelja, so govorili ... | A |
vojni ne pojdejo več na noben hrib. Naš najvišji | hrib | bo postelja, so govorili ...« »V partizanih | A |
Obul sem se in sem šel po gospoda. Hitel sem v | hrib, | da sem bil pošteno potan, ko sem prišel do župnišča | A |
brenčal okrog nje. Kadar je le utegnil, je šel v | hrib. | A se ni skrival v grmovju, temveč je šel naravnost | A |
je res že skoraj večer, ko so se napotili v | hrib, | da bi se čez Vrata napotili proti Grgarju.Ko | A |
šele zdaj spet zavedel nevarnega položaja. »V | hrib! | ...«A komaj izgovori zadnjo besedo, se zlecne | A |
pokopališču, s cipres na zvonik, z zvonika na | hrib, | potem pa s hriba na hrib in še kar naprej. | A |
zvonik, z zvonika na hrib, potem pa s hriba na | hrib | in še kar naprej. Zadoneli so vsi zvonovi | A |
danes, v tej pasji vročini, prilesti k cerkvi na | hrib. | V tej deželi so res sami bebci in divjaki, ker | A |
se počasi napotil v gozd. Ko se je spenjal v | hrib | ves zatopljen v svojo grenko usodo, je na ozki | A |
mrmrajočo reko pod mostovi, svojo služabnico, temen | hrib | ob boku, raztrgano nebo nad seboj.Pošast samovoljna | A |
nastavim hujšo zanko. To bo boljše, zaženem se v | hrib, | zaženem se gor, in vzpel se je po strmini s | A |
približuje se in oddaljuje, pomika se bliže, nekam v | hrib | izgine, med drevesa se izgubi, med drevesi se | A |
pokazal je proti dolini. Ali gor? je pokazal v | hrib. | Nobenega glasu ni bilo več od nje. | A |
živalice ni več. Tekel je ven, za hišo, v | hrib, | v gozd, za njim pa je veter majal krošnje dreves | A |
njen rob, koder se je pričela ostro vzpenjati v | hrib. | Dobra in žilava žival, ki so mu jo bili skrbno | A |
kotlino. Tudi na drugi strani se je dvigoval | hrib | z oskubljenimi drevesi in prav črn je bil v | A |
zaječal in je odmev udarca še dolgo tolkel ob | hrib | in se izgubljal med drevjem.Še enkrat ga je | A |
samotni popotnik, ki nosi s seboj srebro in majhen | hrib | ustrojenega kozjega usnja, v samotni krčmi v | A |
Trem hudobcem so velele, naj vodo razlijejo čez | hrib | in dol, nato se je usula huda toča.Omenjene | A |
slišati njegovo bobnenje, ko se je umaknil čez | hrib | na drugo stran in tam zaoral po dolini.Pot se | A |
Lahko napreduje. Zlagoma je lezel v | hrib | in gledal črne line, za katerimi so sopli in | A |
lahko stopil skoznjo. Stavba je bila zažrta v | hrib. | Navzgor se je strmo vzpenjalo. | A |
Požeto žito. Temneč | hrib | v odhajanju dneva.Je to tukaj ali tam? | A |
premaknil. Pograbil ga je okrog pasu in ga vlekel v | hrib. | Stražnik, ki si je od presenečenja spodaj že | A |
se pelje po ozki in spokojni züriški ulici na | hrib, | kjer je pokopališče.Ko premetavajo njegovo ljubljans | A |
pristave, tišina po vsej dolini, razlita čez | hrib, | čez neslišni šum potoka, čez negibno pokrajino | A |
puhteči od mokrote, ki je ves teden oblivala vas, | hrib | in dolino, da bi se to noč naenkrat razjasnila | A |
tukaj, nad pobočjem, na vrhovih, kjer se je | hrib | stikal s temino oblakov.Mnogo večerov poprej | A |
vročičnimi očmi in razbijajočim srcem je hitel v | hrib, | ko mu je naenkrat nekje v glavi strahovito počilo | A |
jih je, kako izginjajo skozi gozdno cesto in v | hrib, | nekamtja, kamor očitno vse potuje, vojske in | A |
bil ladja na nemirnem goratem morju, neznani | hrib | je bil daljni, tuji otok.Svet je bil nenadoma | A |
vozovi se prevračajo, konji skušajo bežati v | hrib | pred naraščajočim vodovjem v dolini, pred široko | A |
marjetice. Proti večeru so zavili s ceste v | hrib | proti osamljeni kmetiji, tam bi utrujeni popotniki | A |
ni več ljubilo hoditi, Še zlasti ne v takšen | hrib, | pes se je vlekel daleč zadaj.Ko so prišli blizu | A |
oblegajo mesta in se obstreljujejo s hriba na | hrib, | kot da ne bi bilo preveč že vsega tega, se še | A |
so se čez njen klobasasti trebuh iz doline v | hrib | in spet navzdol.Bandera so bila zvita, leseni | A |
vzpenja in spušča: dolga dolina, planota, položen | hrib | in spet počasi navzdol po pobočju, kakor življenje | A |
Tudi nimaš kam streljati. Povsod je kak | hrib | in kakšna dolina.Kvečjemu lahko potolčeš lisice | A |
. / stran 395 . / potemnelo. Vrnil se je na | hrib | pod vasjo, privezal je mulo k drevesu, sesedel | A |
Stopila je pred hišo in dolgo gledala v zasneženi | hrib | in slutila temnino, ki se je razlivala čezenj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |