nova beseda iz Slovenije

hrib (2.450)


Razločno se sliši ...      Hrib      polzi ...Ne bo vzdržal te teže.   A
Ni prenesla.      Hrib      ni maral tega objekta. MAREK: Zakaj ga pa  A
Naloženi so s cementom, ker ta tvoj prekleti      hrib      zares polzi in krokarji tvoje sorte zdaj že  A
noče razumeti naših zakonov statike. DEDAL:      Hrib      ima pač svoje zakone statike.Na to ste ves čas  A
ni moglo biti drugače in zdaj je, kakor je:      hrib      polzi in v jutranji uri gledam temno gmoto na  A
Dež bo. Sem šel v      hrib,      pa kar tu noter.Sem mislil, da bi kar nekje  A
HONZA: A nisem povedal? V      hrib      sem šel.K dežju se pripravlja.  A
vidiš? Temu hribu pravijo Gavžnik ali Gavžen      hrib.      JANEZ: Veliko jih je odšlo od tod ... v  A
26 . / pade na prvi mah; a hrast se omaje in      hrib,      smo v šoli deklamirali. EMILIJA Enega tekmeca  A
Vstane in gre proti njej. Veš, če bi se ves      hrib      smejal, jaz bi slišal samo tebe. In če bi se  A
drugem bregu, nasproti, je vrbina, in zeleni      hrib      nad portalom hiše, ki v mojih sanjah že dolgo  A
Sirene ... Izstrelki letijo na grajski      hrib      ...Goreč helikopter nad Rožno dolino in nad  A
treba delati vkreber in tudi kosilo nositi v      hrib.     Nosilo se je v jerbasu in s svitkom, spletenim  A
senc. Na teh stèzah je noga lahkotna; osojni      hrib      bo pretekla po eni strani gor, po drugi dol  A
Žendarmi so šli ponj. TRETJI KMET: Dol čez      hrib      ga ženejo v vas. KANTOR: Sédite, prijatelji  A
se mi, da slišim voz na klancu. Skozi zid in      hrib      ga vidim.Daj vina in kruha na mizo!  A
postava. Rejena je in počasna, zibala se bo v      hrib,      kakorkresnica bo opletala svetilka ob tolstem  A
tam oblake; že sveče svoje noč je pogasila, na      hrib      megleni pleza čili dan; brž moram stran, odlašanje  A
ampak burja je taka, da sem se komaj vrnil čez      hrib.     Moram se malo oddehniti. Dolenc.  A
nemimi mrtveci radosten, živ. Minila so leta in      hrib      je odcvetel, mladosti že čas zvonil je pokop  A
sami izmoleval moč; zdaj pod rodni krov, na      hrib      sosednji, kjer sta našla hram oče moj in mati  A
ščip; smehljajo se mu zvezdice, ko skrije se za      hrib.      A da bi mojo znali bol bleščeči tisoči, od smeha  A
rumenega: več rož ne rase v polji, več nima tičov      hrib;      čebel več kraj narbolji, več nima voda rib,  A
takó lehak! V urnem preletíš trenotku      hrib      in dol in vso zemljó; o poglej, kaj draga  A
Spolzko Naenkrat mi je pobegnil. V      hrib      navzgor sva se še gledala iz oči v oči, navzdol  A
Gorje siroti mi ubogi! Temán je      hrib      in log teman, To bo gotovo sodni dan, Bog nam  A
Gazimo oblak? Stol . /\ .. stran 30 . \/      Hrib      se izmika občutku zmagoslavja. Vrh sredi gozda  A
že ugašajo... Le vrisk pastirjev še odmeva čez      hrib,      dolino v noč temno... Zdaj vračamo se na domove  A
nesrečen rod ogrevaš le! Kdo gledal bi ta      hrib      in dol, zaklet le v revo, jok in bol, hinavstva  A
daleč ni in k cerkvi vrh goré. Težkà je pot in      hrib      strmán, počivaj tu z menoj, lahkó, lahkó še  A
so mi peroti, da ni mi môči v sinji zrak, čez      hrib      in dol ‒ gorjé siroti ‒ ne nosi več me vzlet  A
sneg na stari se usiplje, pod težo vzdihuje      hrib      in ravan in drevje v dobravi škriplje. A kaj  A
planine. . / . / stran 127 . / Pač strm je      hrib      in sè snegom zasut, deklica čvrsto koraka, krepča  A
Gora.      Hrib.      Kot žalost mrzla.   A
veseli, škrjanček poje beli dan, pozdravlja      hrib      in plan. Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe,  A
Kje je tista baba? V      hrib      sem jo pokopav. Kje je tisti hrib?   A
V hrib sem jo pokopav. Kje je tisti      hrib?      Voda gaje vzeva.   A
dneva veseli, škrjanč′k poja beli dan, de dviga      hrib      in plan. Kerkol′ se midva srečava, prjazno se  A
. / . / stran 37 . / Izlivam se Čez neki      hrib      polzim Kapljica prevrela ki razmoči mesec na  A
če se ponudim in če sem zastonj. Prestavim      hrib      z dogodki in ljudmi, oltar prestavim in vladarjev  A
volje. Nekoč se mu je zahotelo, da bi šel na      Hrib,      kjer ni bil že mnogo let.Po zajtrku sva se odpravila  A
vedro nebo v čudoviti sinjini. Oj, tisti naš      hrib!     Kot skrajni obronek razdrapanega Kolka sega najdlje  A
štirideset let; mož pa je kakor ostrmel gledal v      hrib.      »Najbolje bo, da pokličete enega ali dva možaka  A
boječ se zamude pri njem, sem krenil na bližnji      hrib,      ki mu pravijo menda Bojnik. Imenitno se mi je  A
tudi mogoče razumeti, da postane Plešivec      hrib,      kjer se pleše, čeprav vsako teslo ve, da je  A
kjer se pleše, čeprav vsako teslo ve, da je      hrib      plešast.Tudi za Turjak je jasno, da je to kraj  A
poljub je nekaj, kar storimo na čelo. Kateri      hrib      ima lepše »čelo« od Ljubljanskega Gradu? Izvirni  A
58 . \/ 4 Ulica Commerciale se je vila v      hrib      in v večer, tam pa, kjer se razširi in postane  A
Najbrž niso. Cesta se še vije v      hrib,      a zdaj jo tu pa tam spremlja belina razsekanega  A
prevlekami, da je zrak okužen, kakor da razpadata      hrib      in gozd, kakor da gnije samo srce planine.A  A
pripovedoval, kakó je bilo skraja taborišče samó      hrib,      ki so predenj pripeljali može v črtastih oblekah  A
trenutek odkril, kakó temne podobe nosi v sebi ta      hrib.     Bilo je notranje razsvetljenje, ki se zablesti  A
Monte Balda.* * Monte Baldo je 2218 metrov visok      hrib,      ki zaslanja vzhodni breg Gardskega jezera.   A
bregu navzdol. Ovinek pa je zavil na desno v      hrib.      Luciana je zdaj pa zdaj pogledala izpod kapuce  A
Prišli so ruski ujetniki, stradali in vlačili v      hrib      dolge železne vrvi na oguljenih ramenih.Stekla  A
svinčnik tik pred očmi in strmi na oddaljen      hrib,      da se svinčnik kar naenkrat odmakne in zrase  A
takrat, kadar ga hudič zajaše, nosi kamenje v      hrib?     « Vsi so se zakrohotali.   A
je lep,’ in nato krenil s svojim oprtnikom v      hrib,      kjer grize kolena po strmih lazih ...«   A
grize kolena po strmih lazih ...« Ozrl sem se v      hrib,      kjer je v strmem pobočju visela Kozjekarjeva  A
pridušali, da po vojni ne pojdejo več na noben      hrib.     Naš najvišji hrib bo postelja, so govorili ...  A
vojni ne pojdejo več na noben hrib. Naš najvišji      hrib      bo postelja, so govorili ...« »V partizanih  A
Obul sem se in sem šel po gospoda. Hitel sem v      hrib,      da sem bil pošteno potan, ko sem prišel do župnišča  A
brenčal okrog nje. Kadar je le utegnil, je šel v      hrib.     A se ni skrival v grmovju, temveč je šel naravnost  A
je res že skoraj večer, ko so se napotili v      hrib,      da bi se čez Vrata napotili proti Grgarju.Ko  A
šele zdaj spet zavedel nevarnega položaja. »V      hrib!      ...«A komaj izgovori zadnjo besedo, se zlecne  A
pokopališču, s cipres na zvonik, z zvonika na      hrib,      potem pa s hriba na hrib in še kar naprej.   A
zvonik, z zvonika na hrib, potem pa s hriba na      hrib      in še kar naprej. Zadoneli so vsi zvonovi  A
danes, v tej pasji vročini, prilesti k cerkvi na      hrib.     V tej deželi so res sami bebci in divjaki, ker  A
se počasi napotil v gozd. Ko se je spenjal v      hrib      ves zatopljen v svojo grenko usodo, je na ozki  A
mrmrajočo reko pod mostovi, svojo služabnico, temen      hrib      ob boku, raztrgano nebo nad seboj.Pošast samovoljna  A
nastavim hujšo zanko. To bo boljše, zaženem se v      hrib,      zaženem se gor, in vzpel se je po strmini s  A
približuje se in oddaljuje, pomika se bliže, nekam v      hrib      izgine, med drevesa se izgubi, med drevesi se  A
pokazal je proti dolini. Ali gor? je pokazal v      hrib.     Nobenega glasu ni bilo več od nje.  A
živalice ni več. Tekel je ven, za hišo, v      hrib,      v gozd, za njim pa je veter majal krošnje dreves  A
njen rob, koder se je pričela ostro vzpenjati v      hrib.     Dobra in žilava žival, ki so mu jo bili skrbno  A
kotlino. Tudi na drugi strani se je dvigoval      hrib      z oskubljenimi drevesi in prav črn je bil v  A
zaječal in je odmev udarca še dolgo tolkel ob      hrib      in se izgubljal med drevjem.Še enkrat ga je  A
samotni popotnik, ki nosi s seboj srebro in majhen      hrib      ustrojenega kozjega usnja, v samotni krčmi v  A
Trem hudobcem so velele, naj vodo razlijejo čez      hrib      in dol, nato se je usula huda toča.Omenjene  A
slišati njegovo bobnenje, ko se je umaknil čez      hrib      na drugo stran in tam zaoral po dolini.Pot se  A
Lahko napreduje. Zlagoma je lezel v      hrib      in gledal črne line, za katerimi so sopli in  A
lahko stopil skoznjo. Stavba je bila zažrta v      hrib.     Navzgor se je strmo vzpenjalo.  A
Požeto žito. Temneč      hrib      v odhajanju dneva.Je to tukaj ali tam?  A
premaknil. Pograbil ga je okrog pasu in ga vlekel v      hrib.     Stražnik, ki si je od presenečenja spodaj že  A
se pelje po ozki in spokojni züriški ulici na      hrib,      kjer je pokopališče.Ko premetavajo njegovo ljubljans  A
pristave, tišina po vsej dolini, razlita čez      hrib,      čez neslišni šum potoka, čez negibno pokrajino  A
puhteči od mokrote, ki je ves teden oblivala vas,      hrib      in dolino, da bi se to noč naenkrat razjasnila  A
tukaj, nad pobočjem, na vrhovih, kjer se je      hrib      stikal s temino oblakov.Mnogo večerov poprej  A
vročičnimi očmi in razbijajočim srcem je hitel v      hrib,      ko mu je naenkrat nekje v glavi strahovito počilo  A
jih je, kako izginjajo skozi gozdno cesto in v      hrib,      nekamtja, kamor očitno vse potuje, vojske in  A
bil ladja na nemirnem goratem morju, neznani      hrib      je bil daljni, tuji otok.Svet je bil nenadoma  A
vozovi se prevračajo, konji skušajo bežati v      hrib      pred naraščajočim vodovjem v dolini, pred široko  A
marjetice. Proti večeru so zavili s ceste v      hrib      proti osamljeni kmetiji, tam bi utrujeni popotniki  A
ni več ljubilo hoditi, Še zlasti ne v takšen      hrib,      pes se je vlekel daleč zadaj.Ko so prišli blizu  A
oblegajo mesta in se obstreljujejo s hriba na      hrib,      kot da ne bi bilo preveč že vsega tega, se še  A
so se čez njen klobasasti trebuh iz doline v      hrib      in spet navzdol.Bandera so bila zvita, leseni  A
vzpenja in spušča: dolga dolina, planota, položen      hrib      in spet počasi navzdol po pobočju, kakor življenje  A
Tudi nimaš kam streljati. Povsod je kak      hrib      in kakšna dolina.Kvečjemu lahko potolčeš lisice  A
. / stran 395 . / potemnelo. Vrnil se je na      hrib      pod vasjo, privezal je mulo k drevesu, sesedel  A
Stopila je pred hišo in dolgo gledala v zasneženi      hrib      in slutila temnino, ki se je razlivala čezenj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA