hosto (245)

tam same najdejo pot; na senčni stezi skozi	hosto,	kje diši po smoli, vlažnem mahu in ciklamah	A
obrobljene z nežno breskovino, ki je griče, s	hosto	in z njivami v dolu, za nekaj trenov potopila	A
Naj prí vas ostane dar tá!« »Njiv, travnikov,	hosto,	vinógrad In hišico belo dobíš ... Lehkó se nevestice	A
cvetočem naj rajši hodi, Zahaja pa tudi v temno	hosto,	Zgovarja se s tiči pogosto, Po blatu pa nikdar	A
nizkem štartu, zdaj pa se dviga nad polulsko	hosto,	dva kroga nad ferjačo naredi, ključavnico z	A
glavi, ko se je iz mlina vračala skozi Rejčevo	hosto.	Temnikar pa je tiho stopal za njo.	A
prej pobrali. Kakor hitro so odšli fantje v	hosto,	so me odvlekli na Rab.Samo mati je ostala doma	A
počepniti, šele nato so se sprostile. Zavpil je v	hosto,	prešerno, kot bi odhajal vasovat k obljubljeni	A
Medvedjeka, so ga mobilizirali in ga pripeljali v	hosto	nad Dolenjskimi Toplicami, kjer so formirali	A
cesto. »Hudič, stoj!« vpije Križan in dere v	hosto	za ubežniki, a komaj je storil deset korakov	A
V belih hlačah na lov! No, pa saj ni hodil v	hosto;	v vasi je bilo neko dekletce, drobna reč; pa	A
zdel kakor v pratiki sv. Gal, ki je otroke v	hosto	gnal. »Oh, hvala, Tone!« je dejala gospodinja	A
ki se je parila v vročini, je bil zasopel vso	hosto.	Gospod Strada je tožil, da je truden, da mu	A
šumečem, z grmovjem obrastenem potoku, ali skozi	hosto	od hribovskega selišča do samotnega lazarja	A
je ležalo med pohojeno, zmeto in razdrobljeno	hosto,	iz katere je mestoma zijala odrta rodovitna	A
zdajci obvladala njegove misli; gledal je skozi	hosto	na potok in njegovo precej strmo obrežje.Prispeli	A
Prispeli so na kraj, kjer je zavila pot med	hosto	k vodi, ter se ustavili pred razdrtim mostom	A
vejevje podrtih dreves. Vilar je prekobalil	hosto,	ležečo vse križem, ter se privalil k oni gruči	A
Dovolil sem mu, da sme na našem sekališču pobirati	hosto,	zato mi je hvaležen,« je pohitel Vilar.Zajahal	A
ti rekel: pij! ‒ nisem ti rekel: vse popij!	Hosto	bi spravljal, ne polena!No danes si dobro opravil	A
prav ošabno, očitajoče in izzivalno pometala v	hosto	znamke, ki jima jih je bil odštel.V nedeljo	A
pošteni ljudje.« Pero se je pazljivo zazrl v	hosto.	»Dobri so kakor poletna toča.	A
oboroženi priti v pest, so spotoma pometali orožje v	hosto	ali ga skrili v duplinah in jamah skalovja.	A
k bratu v rejo. Bobojedac bi jo bil nagnal v	hosto,	kjer bi si po zgledu njegovega konjeta sama	A
in prosit, smem li na tistem kraju iztrebiti	hosto,	kolikor je treba sveta za njivo.In v konaku	A
krči, krči!’ Tedaj sva začela z ženo krčiti	hosto	krog koče. Podnevi je svetilo solnce, ponoči	A
sultanom radi videli, če je kdo začel trebiti	hosto	in pridobivati rodovitno zemljo ter plačevati	A
taka: Pravijo, da so njega dni Butalci šli v	hosto	sekat smreke. Pa so smreke stale tako gosto	A
deteljišče; izseliti da se mora iz detelje v	hosto,	to pa najkasneje v štirinajstih dneh in tako	A
kri zalila usta. Veverica pa se je izgubila v	hosto	‒ zbogom, srečno pot! Praznih rok in s krvavo	A
je butalski policaj zato umaknil Cefizlju v	hosto	pod grm in je dejal: »Če bo tod pod tem grmom	A
je vzbujalo spomine na življenje pri teti, na	hosto,	na pašo, na potok ...Tačas se mu je Milan prikupil	A
Vzel jo je; toda kujal se je, odnesel kost v	hosto	in jo zakopal: »Nalašč nočem.«- »Kakor hočeš	A
sem šel od potoka k očetu. Oče je že drobil	hosto.	Ko me je ugledal, se je začudil: »Kaj ti je	A
sem videl blesk vojske, Morana je zbežala v	hosto,	da ni zatela mojega konja ‒ žrtvujem ji najlepšega	A
divji razburjenosti. Umaknil se je z rávni v	hosto	in prisluškal.Nič.	A
dvakrat, se je nenadoma obrnil in zavil s ceste v	hosto	na stezo, ki je bila zametena z listjem.	A
tudi ona tam?« Spet je napel oči in gledal v	hosto,	kjer so napravljali steljo. »Ne, ni	A
pretepla. Jaz sem pa ušel v noč in se skril v	hosto,	dokler ni utihnil vihar okrog hiše.Potem sem	A
zlekne na klop. Pot ga je pripeljala nazaj v	hosto.	-	A
hribček in se na drugi strani prevesil v pravo	hosto,	ki se je raztezalav nedogled.Hodilo se je nad	A
Logatcu, ko so našli kraj ceste, par klafter v	hosto,	človeka brez glave!Taki razbojniki so ljudje	A
je vrnil s paše brez živine, ki se je bila v	hosto	poizgubila.Oče ga je najprej naklestil, kakor	A
kruha na dan. Krave so uhajale v deteljo in v	hosto;	pozabil sem nanje, ležal sem v travi pod tepko	A
kjer bi se peklo in kuhalo; drugi so vlačili	hosto,	in Tinač je privlekel kar celo suho hojo, katero	A
klestiš mladovje in brez potrebe podiraš staro	hosto.	Drugače nič hudega noče ljudem, druži se z	A
in iskali, po večkrat prav na daleč pretikali	hosto,	zverinam pa le niso mogli do kože.V obupu in	A
»Kako? Izsekati in izžgati je prej treba	hosto,	če jo sme. Pa grad rad brani, za divjačino	A
je dosti za nas vse. Zakaj ponočna pot skozi	hosto	odtod in prav do Višnje gore ne bi bila varna	A
ga je res plašila ponočna pot skozi neznano	hosto,	nekoliko se je pa tudi bal zamere, če bi odklonil	A
cesti in lovili tovorne konje ali pa pretikali	hosto,	je nenadoma nekdo zamolklo zarenčal in pal.	A
tačas res pusta in še precej zarasla s staro	hosto.	Vendar pater Konrad ni več godrnjal, preveč	A
poslal patra Heranda, da bi trebil in izžigal	hosto,	delal njive in pasel delavce, ker je bil umen	A
na travnikih ob Višenjci in po senožetih pod	hosto,	pa se je Hartvik pripodil mednje: »Vrzite vse	A
šentvidski župnik je tudi gosposka in bolj ljubi	hosto	in se po njej drvajsa za zverjadjo ‒ zdajci	A
Kačje ride, obakraj ceste poraste z gosto staro	hosto,	so vozniki potegnili z voza vsak svojo betičasto	A
jih je čakala in prestregla, ko so hiteli v	hosto.	»Mudi se nam, Polona,« ji je Trlep gredoč	A
‒ kakor martinček bi se grel! Pa v smrekovo	hosto	bi hodil, tam bi hitro ozdravel.‒ Ali kam bi	A
v zeleno dolino, obrobljeno z gosto smrekovo	hosto	‒ o, nikjer na svetu ni take doline!Mati stopi	A
s slabotno roko in je bežal, bežal v zeleno	hosto	vonjavih smrek in v mili sijaj toplega domačega	A
zlatom posuto pot na veselo polje in dremavo	hosto,	budeč v visokih bukovih in smrekovih vršičkih	A
neznansko siten. Hodil je v prelepo bukovo	hosto	in je skrival svojo žalost in jezo.Kjer se je	A
očiščena debla je opletal divji bršlin, mlado	hosto	je davil srebot.‒ Mož se je prijemal za glavo	A
premislil in je poln zdravja preskočil hrib in	hosto,	plešoče odjeknil v dolini in radostno padel	A
se vije tu in tam košata in vitka smreka. Za	hosto	žubori Temenica, zeleni dolinica, ki ji enake	A
‒ Nekoč je šel v	hosto	po drva.Sedel je spredaj na prečici in se ni	A
zatrepetala ... V rdečem zvoniku za tiho in lepo	hosto	je ura udarila štiri.Njen brneči odmev se je	A
strahu in sramu; zakaj vpričo žene jo je poslal v	hosto	pod ono temno bukev, na oni mehki mah!‒	A
je strahotno drl zlovešči skovir, v grapi pod	hosto	je krvoločno zavijal ponočujoči lisjak, mimo	A
temna; komaj je lovil stezo, ki ga je skozi	hosto	vodila na Požarnico, golo in napeto planoto	A
nerodnosti omahnil, zdrsnil s konja in se potuhnil v	hosto.	« »Ha, dobro si jih pretental.«	A
vse, kar se je dalo oteti. Živino so segnali v	hosto	in ji tudi v Mirenški jami napravili staj.Zdaj	A
zmešani so bili od strahu, da niso bežali v	hosto	in goščo, kar tam okoli so motoglavili. Gospod	A
glejte, je tak, da se moramo skrivati v noč in	hosto,	če se nam je pomeniti kaj svojega.Skrivamo se	A
priden!« Tako mu je povedal in s pota stopil v	hosto.	»Glejte,« se je Janez čudil, »saj ni tako napačen	A
posebnež. Oči je imel le za polje in travnike, za	hosto	in lovišča, a ljubil je tudi stare pesmi, bajke	A
stran 129 . / »Pa mi je že hotel pobegniti v	hosto,	« ga je Ostanek tožil. »Neki ljudje se motajo	A
In so šli, šli in prišli že precej daleč v	hosto.	»Kako pa, če zdajle kje udarimo tiste ljudi	A
udarimo tiste ljudi, ki so se natepli v tole	hosto?	« je Petra Klepca skrbelo.»Ali naj jih zadrevim	A
gošče vsaj za tri sežnje na široko zvlečejo vso	hosto	in suhljad na sredo shalja. Več dni so od jutra	A
kupil v last vse: poslopje, njive, travnike,	hosto,	še mačko.In polovico je z gotovino plačal, s	A
Kolovcu, nekako v sredi pota vzgor, na pol v	hosto	potisnjeni dve kmetski hiši, malo bolj ko streljaj	A
kadar se mrak naredi, pogledaj včasi gor le v	hosto	pod ono sprednjo staro smreko.Kadar tam vidiš	A
tri strani odprto, z eno na vodo, z drugo v	hosto.	Na enem koncu pak je bila majhna lesena hišica	A
zopet dalje mahal. Drugače je bilo, ko je v	hosto	prišel.Tam korenine rastó čez pot.	A
videla, na drugi strani za poslopji odšel v	hosto.	Ni vedel, kaj bi počel, tudi zajca se mu ni ljubilo	A
Profesor je medtem po razhojeni stezi skozi	hosto	počasi korakal in vedno še včasi celo postal	A
in mi pové, da je Hrvatom, ki so prašiče čez	hosto	gnali, ena takih živali v travo polegla.« »Crknila	A
zjutraj k meni, in potlej jo bova udarila kam v	hosto	ali pa kam drugam, kjer bova vesela.« »Prišel	A
Skalam. Tu je bilo veliko porobje med vasjo in	hosto.	Proti zahodu je viselo strmo pečevje, preraslo	A
mislim, Bog ti daj zdravje, prasé, ti boš v	hosto	ubežalo.Hrvatje, bogme, te bodo pustili in jaz	A
stopil tri stopinje nazaj. Brž se je obrnil v	hosto,	od koder je prišel, del roko na usta in zaklical	A
poletnega dne, ko so jezdili potniki skozi nizko	hosto	komaj dobre štiri ure še od Rojinja.»Nocoj gremo	A
opomnil, naj nikar ne hodi v pólmraku in sam čez	hosto	in klanec Stehán, ki se na severni strani višnjanskega	A
na obzidano pokopališče, nekoliko v bližnjo	hosto,	nekoliko brez namena in brez glave tja, kamor	A
počasnejše begune. Med tistimi, ki so rajši v	hosto	zbežali kakor za zid cerkveni pod varstvo božje	A
kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v	hosto.	Molitve so donele iz cerkve, da bi Mati božja	A
bila gasila, kajti pobegnil je vsak ali v gosto	hosto	ali v kamnat gospodov grad ali v cerkev, da	A
Kozjak je bil, kakor smo že omenili, pobegnil v	hosto.	Kmalu je bil čisto sam.	A
temveč v cunje me je zavila in nesla me je v	hosto	k potu v reso, da bi me kdo po poti gredoč pobral	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani