ho (550)

TRETJI NASTOP Zmešnjava, Matiček MATIČEK	Ho,	ho!Gospod Zmešnjava, prisrčni gospod!	A
NASTOP Zmešnjava, Matiček MATIČEK Ho,	ho!	Gospod Zmešnjava, prisrčni gospod!	A
že iščem. BARON Kaj je, Gašper? GAŠPER	Ho,	vaša gnada ‒ ravno prav ‒ škoda, škoda se dela	A
BARON Ti? GAŠPER	Ho,	ho, Matiček!‒ Tak ste tačas grozno zrasel; ste	A
BARON Ti? GAŠPER Ho,	ho,	Matiček!‒ Tak ste tačas grozno zrasel; ste bil	A
prijateljice ‒ veliko besedi, malo pridnih ‒	Ho,	ho!‒ Zdaj že vem ‒ morebiti je tisti papir,	A
prijateljice ‒ veliko besedi, malo pridnih ‒ Ho,	ho!	‒ Zdaj že vem ‒ morebiti je tisti papir, kjer	A
BARON Tak tedaj ne veš? MATIČEK	Ho,	ho, ho!Jaz tepec!	A
BARON Tak tedaj ne veš? MATIČEK Ho,	ho,	ho!Jaz tepec!	A
BARON Tak tedaj ne veš? MATIČEK Ho, ho,	ho!	Jaz tepec!	A
spravi, Tončka gleda in mu pečo gor vzdigne:	Ho!	Ho!	A
spravi, Tončka gleda in mu pečo gor vzdigne: Ho!	Ho!	Tiček, smo tukaj!	A
nekaj letih, je Martin spet trden in raste ‒	ho	‒ to bo kralj krog in krog. LENČKA Jaz pa	A
bo kaj péstovati. MARTIN poči s palcem:	Ho	‒ Lenčka ‒ ti in jaz!Fantičev ‒ dekličev polna	A
MERCUTIO Dovodnica! dovodnica!	Ho,	ho! BENVOLIO Kaj vohaš?	A
MERCUTIO Dovodnica! dovodnica! Ho,	ho!	BENVOLIO Kaj vohaš?	A
bom povedala... Matijče. Ha, ha, misliš, da ti	ho	kaj pomagalo.Smejali se ti bodo. Metka.	A
bi ga ob glavo del!« . /\ .. stran 189 . \/ »	Ho,	ho, dasi preseda ti, to moram ti povedati: Ne	A
ob glavo del!« . /\ .. stran 189 . \/ »Ho,	ho,	dasi preseda ti, to moram ti povedati: Ne bodeš	A
razvneta. Zasmejal se starec in tlesknil ob dlan: »	Ho,	hčerka, od kdaj pa je to - samostan? No, to	A
prerokov, svetli sultan, kazni ga takoj, da	ho	vedel, kaj ukàz je Alahov in tvoj.“	A
tjà na zahod poglej: sonce umira in príšel	ho	čas - prišla bo noč nad gozdovi šumečimi	A
stran 41 . / ZDAJ Zdaj ni več ha, ha, ha in	ho,	ho, ho, prijatelj stari, ki to nisi več ‒ si	A
41 . / ZDAJ Zdaj ni več ha, ha, ha in ho,	ho,	ho, prijatelj stari, ki to nisi več ‒ si kdaj	A
/ ZDAJ Zdaj ni več ha, ha, ha in ho, ho,	ho,	prijatelj stari, ki to nisi več ‒ si kdaj sploh	A
denarji dobim in ž njo zaživim... Pikapolonca,	ho,	zleti na Šmarno goro in prinesi denarja mi polno	A
denarjem dobim in ž njo zaživim ... Pikapolonica,	ho	zleti na Šmarno goro in prinesi denarja mi polno	A
danes kupi, če je treba, z vso vašo beračijo.« »	Ho,	Tona, danes si se name spravila?« se smeje sosed	A
Drozgu se samo smeje: »	Ho,	ho... čakaj, zvečer se zavrtiva.Martin nama zaigra	A
Drozgu se samo smeje: »Ho,	ho...	čakaj, zvečer se zavrtiva.Martin nama zaigra	A
drugod poiščemo - primernejše in bolj po volji.	Ho,	ne zmanjka nam soli... Zopet se mu izgubi	A
spanja in si potisne slamnik na zatilnik. »	Ho,	kanalje, še zdaj so z vozom tu.« Odkrije	A
Med pijanci ne posedam.« »	Ho,	Rebec,« draži Drozeg, »zdaj pa je videti, kakor	A
»Bo huda ženica, kaj?« »	Ho,	huda, Rebec!Ho, huda!	A
»Ho, huda, Rebec!	Ho,	huda!Prekleto moraš biti ptiček, da jo ukrotiš	A
oče, nič ne iščite!« se smeje mlad dijak. »	Ho,	Janez jo ima skrito kot zaklad,« se hohoče drugi	A
Ženska je že stara; kakih petdeset, bi rekel.	Ho...	takle falot sem bil, kakor je zdaj Janez, pa	A
iz postelje in se zadívi svoji gibčnosti: »	Ho,	še si ‘Ptiček’, Peter!Ženin, da je kaj!«	A
Kaj bi zalilo, vraga, ko jih sam zalivam.« »	Ho,	tisto ti verjamem, tisto znaš.Kaj pa...« -	A
Čast mi je bila in tako naprej...	Ho,	še smo »ptiček«,Peter!...	A
Baba ti ne uide, Peter!	Ho,	prmejkokoš - bi ne smel biti »Ptiček«, ko bi	A
sem pijan, a?« je slišala, kakó je zavpil. »Hi	ho,	« je potem kričal in mahal z desnico, ko da poka	A
se je pretakala; a če se zavoljo tega rana ni	ho	tela celiti, kar je bilo seveda slabo znamenje	A
z dlanmi na plohu, ker je voz stekel. »Hi	ho!	« je vzkliknil Carleto. Potem se je premislil	A
nateguje in potresa z njimi, ko da so vajeti. »Hi	ho!	« A tedaj se je prikazal delavec z jopičem pod	A
zakrknjen slabič, ki mu ni para na svetu. -	Ho,	ho, Podzemljič! -ga je zdramil stricev bobneči	A
zakrknjen slabič, ki mu ni para na svetu. - Ho,	ho,	Podzemljič! -ga je zdramil stricev bobneči glas	A
Češnje! ... -	Ho!	ho!Naša Brikica gre! -	A
Češnje! ... - Ho!	ho!	Naša Brikica gre! -	A
kosi donečega krohota Travnikarjevega strica: »	Ho!	Ho!	A
»Ho!	Ho!	Ho!«	A
Ho!	Ho!	« Moj Jezus pa že stoji sredi sobe, krili	A
položi težko roko na rame in zahrumi vanj: „	Ho!	Ho!	A
„Ho!	Ho!	Štefe.	A
»Tak kakor ti!« pravi mati. »	Ho,	mati, kaj pa mislite?« se jezi Štefan in se	A
nagovarja iz cerkve gredoč tega pa onega. »	Ho,	ho, oče!« pravi smeje se Pečarju.»Ali vam nisem	A
nagovarja iz cerkve gredoč tega pa onega. »Ho,	ho,	oče!« pravi smeje se Pečarju.»Ali vam nisem	A
bi se s teboj še izkušala ne,« pravi Anica. »	Ho,	ho,« se smeje ona, »to le tako praviš.Potlej	A
se s teboj še izkušala ne,« pravi Anica. »Ho,	ho,	« se smeje ona, »to le tako praviš.Potlej bi	A
se mu je sanjalo, da Ožbe ne govori prav. »	Ho,	ho,« je zagodrnjal, in glava mu je omahnila	A
mu je sanjalo, da Ožbe ne govori prav. »Ho,	ho,	« je zagodrnjal, in glava mu je omahnila. »Gospodar	A
glava mu je omahnila. »Gospodar pri Pečarju,	ho,	jaz, pri Pečarju pa Rozalka, gospodar, ho!«	A
ho, jaz, pri Pečarju pa Rozalka, gospodar,	ho!	« »Ti seveda!« kriči Ožbe.	A
tako rad odnesel. A zdaj se oglasi Premec; »	Ho,	Jurček, kje imaš konja?« in fantu upade srce	A
Jaz pa imam za en teden dosti.« »	Ho,	kako ga je ugnala žena!« je dejal Gašper, ko	A
moško Rožmanov Pepe. . / . / stran 201 . / »	Ho,	Pepe, suha južina,« ga je pozdravil Gašper in	A
zmernega človeka silite, da to vino izpijem?« »	Ho,	prijatelj svetega Krištofa, ta vrč je za naju	A
spretnost, s katero delujete za svojega gospoda.« »	Ho,	doktor Manlij,« se je začudil Boštjan in ošabno	A
zamižal je in nekako čudno kimal z glavo, kakor bi	ho	tel reči: »Da bi vam hotel praviti, vstajali	A
ne napravite, da ne bi bili več samo Cigani.	Ho!	se je posmejal.Če je tako ‒ če si že tako	A
Na to rečem jaz: »	Ho,	ho!Mrtoláz ve tudi sveto pismo!«	A
Na to rečem jaz: »Ho,	ho!	Mrtoláz ve tudi sveto pismo!«	A
ponosni. Dokler niso Tepanjčani zagnali glasu: »	Ho,	ho, Butalci imajo grb, bika imajo v grbu, butastega	A
Dokler niso Tepanjčani zagnali glasu: »Ho,	ho,	Butalci imajo grb, bika imajo v grbu, butastega	A
imajo grb, bika imajo v grbu, butastega bika!	Ho,	ho!« Tepanjčani so nesramno zlobni: kadar morejo	A
grb, bika imajo v grbu, butastega bika! Ho,	ho!	« Tepanjčani so nesramno zlobni: kadar morejo	A
Zvedeli so jo Tepanjčani in so se rogali: »	Ho,	ho, za zmaja v grbu bo v Butale prišla županova	A
Zvedeli so jo Tepanjčani in so se rogali: »Ho,	ho,	za zmaja v grbu bo v Butale prišla županova	A
zmaja v grbu bo v Butale prišla županova tašča!	Ho,	ho!« Uvidel je butalski župan, da bo treba kaj	A
grbu bo v Butale prišla županova tašča! Ho,	ho!	« Uvidel je butalski župan, da bo treba kaj ukreniti	A
grižljaja kruha!« se je rotila Kocmurjeva. »	Ho,	ho, ho!« se je veselo krohotal rejeni gospod	A
grižljaja kruha!« se je rotila Kocmurjeva. »Ho,	ho,	ho!« se je veselo krohotal rejeni gospod nadstražnik	A
grižljaja kruha!« se je rotila Kocmurjeva. »Ho, ho,	ho!	« se je veselo krohotal rejeni gospod nadstražnik	A
Zbudilo ga je dobrovoljno krohotanje ravnatelja. »	Ho,	ho, ho, Avgust, mladi prijatelj, vstani, da	A
ga je dobrovoljno krohotanje ravnatelja. »Ho,	ho,	ho, Avgust, mladi prijatelj, vstani, da ne zamudiš	A
dobrovoljno krohotanje ravnatelja. »Ho, ho,	ho,	Avgust, mladi prijatelj, vstani, da ne zamudiš	A
Ali se ti je sanjalo?	Ho,	ho, ho!Le vstani, nikar se ne boj, moj sinko	A
Ali se ti je sanjalo? Ho,	ho,	ho!Le vstani, nikar se ne boj, moj sinko, jaz	A
Ali se ti je sanjalo? Ho, ho,	ho!	Le vstani, nikar se ne boj, moj sinko, jaz sem	A
zaječal. »Našel sem ga,« se je lagal Stanko. »	Ho,	fantiček,« se je zdaj spomnil Kocmur, »kje pa	A
pa zbira dobri narod in se mu iz srca smeje ‒	ho,	ho, ho! Take historije so jako lepe in priljubljene	A
zbira dobri narod in se mu iz srca smeje ‒ ho,	ho,	ho! Take historije so jako lepe in priljubljene	A
dobri narod in se mu iz srca smeje ‒ ho, ho,	ho!	Take historije so jako lepe in priljubljene	A
Ginjen je zamižal. »	Ho,	v Trubarjevi kleti!« je potrdil debeli gospod	A
Ljubljano. Moj delež na pijači znaša 22 Din,	ho,	ho! Pa sem denar pozabil doma, oprostite, prevzviše	A
Ljubljano. Moj delež na pijači znaša 22 Din, ho,	ho!	Pa sem denar pozabil doma, oprostite, prevzvišeni	A
prevzvišeni, ali mi priskočite na pomoč s temi 22 Din?	Ho,	ho, jutri vam jih vrnem!« Za vse na svetu ne	A
ali mi priskočite na pomoč s temi 22 Din? Ho,	ho,	jutri vam jih vrnem!« Za vse na svetu ne bi	A
da bo moči spoznati klavrne vaše ostanke!« »	Ho,	ho, ho!« so se začudili žganjarji, »kdo nam	A
bo moči spoznati klavrne vaše ostanke!« »Ho,	ho,	ho!« so se začudili žganjarji, »kdo nam kvaka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani