hlev (1.425)

ali ga ne bo? Lenčka, pojdi kuhat, jaz grem v	hlev.	Odide spet v hišo.	A
ne ponuja, nič se ne boj. ‒ Ponoči poglej v	hlev.	Písana se pripravlja.	A
LENČKA Pa pojdi spat. Ponoči sama pogledam v	hlev.	GLAS DEKLE Že dobro.	A
Hipoma obstoji: Kam greš? MARTIN Spat v	hlev.	Tam je zanaprej moja postelja.	A
tak, da mi narediš še to sramoto in mi greš v	hlev,	dobro, jaz pa od hiše. MARTIN se hitro obrne	A
Kalandrom, s kovačem ... s tistim, ki je svojo ženo v	hlev	zaklenil, ker je hotela na božjo pot! MINKA	A
ŽUPNIK: O, jaz... - Ampak, gospod Kantor, tisti	hlev	zraven farovža, ki se že podira - KANTOR	A
farovža, ki se že podira - KANTOR: Seveda, tudi	hlev	spada zraven.Rekel sem, da bom dajal z obema	A
bi mi postavili farovž na svoje stroške... in	hlev...	Da povem po pravici... tudi do mene so že prišle	A
Kaj bi bežal? ‒ Jaz grem dol v konjski	hlev	pogledati. Če ima mnogo jezdečih hlapcev s seboj	A
brezastimi pari, odpreti moram grob, odpreti	hlev.	Napet lok grčav v roki je kozavi.	A
kakor varuh rim. Odpreti moram grob, odpreti	hlev	in špansko odpečatiti volilo, da bom na dvoru	A
meni ne usposobi za hojo skoz temačen grob in	hlev.	Ni milostnih podob, samo grozljive čez glavo	A
lišajastih brevirjev pot pelja skoz grob in	hlev	skrivnostnega. Pastirji so ob gofrovih zvereh	A
starejšega sina ni doma; pregledala sta hišo in	hlev,	pretaknila svisli in svinjak, naposled sta morala	A
prisiljen, da se sam pobriga in pogleda časih v	hlev,	saj na hlapca se še manj zanese.To pa ga jezi	A
prišel glas novih korakov v njihov zapuščeni	hlev.	Jeznorito pivkajo, ko da so se po vrsti zagrizle	A
In lesene lope v njih. Pa konjski	hlev,	iz katerega se oglašajo udarci podkev ob les	A
gledal, he‐he, ko bo namesto treh kraljev vdrlo v	hlev	kakih deset kosmatih in sestradanih poganov	A
hranila v svojih jaslih. No, in ker je že prišel v	hlev	po tistega ognjenega hudiča, se je pa še enkrat	A
njegova kmetija zazdela kar precej velika. Tudi	hlev	bo sezidal in ne bo imel samo ene krave kakor	A
koval načrte za veliko kmetijo: široke njive,	hlev,	krave, bik, vse na veliko.Nanca je šla, njiv	A
barake, morda je kakšna še dobra za konjski	hlev.	Tako je hodil Žef od barake do barake in bil	A
Poiskal je primerno barako in jo preuredil za	hlev.	Potem se je vrnil k vozu, zadel vrečo sladkorja	A
ruske sanje. Mar ni sklenil, da si bo sezidal	hlev?	Seveda, toda kje naj vzame denar.	A
Jakob se je spet razvnel: »Za božjo voljo,	hlev?	Kaj pa naj počnemo s hlevom?	A
Še nikdar ga nismo imeli.« »	Hlev!	Seveda, hleva še nikdar nismo imeli.	A
Niso mogli dozidati. Na debelo so	hlev	zaplankali z deskami in spravili vanj krave	A
Kam naj se zdaj obrne? Tam je bil	hlev,	za silo z deskami pokrit, pred njim pa je ležalo	A
dovolj!" zlobno reče Drnulov Drejc steče za	hlev	po koso in s širokimi zamahi pokosi vse cvetje	A
Kakopak,« sem sitno zamrmral ter naglo krenil v	hlev.	V hlevu je bila samo svetlo siva hlevarica z	A
Dvignil sem se. Šel sem z njo v	hlev,	ko je pokladala kravi, potem pa sem v kuhinji	A
Ded je takoj prikimal. Kadet je šel za	hlev,	nalomil precej zelenike, spletel venec, prebredel	A
brez uma tekala iz prostora v prostor: ded v	hlev,	na skedenj in v hrame, mama v svinjak in v izbo	A
»Nemara,« je odgovoril Martin, stopil v	hlev	in legel v listje, ki mu ga je bil odkazal hlapec	A
sena jim niso privoščili povsod, vrgli so jih v	hlev,	da so vse življenje vdihavali smrad.Kakšna krivica	A
hrbet in izginil v hišo. Martin se je vrgel v	hlev	in nekaj premišljeval, potem se je spet zbal	A
poslušati, je nadrobno razlagal, kako bi prezidal	hlev	in hišo, kako bi uredil njive in sadni vrt,	A
uporabljali samo v nesreči. Kadar je komu pogorel	hlev,	so skoraj vselej rekli: »Pravzaprav je imel	A
ki je dober meter niže. Onstran klanca velik	hlev.	Nad hlevom stara, nizka, a čista in prijazna	A
poveže culo in gre od hiše. Rusepatacis je šel v	hlev,	kjer je imel svoj brlog, a ni povezal cule,	A
čudno mukanje in rezgetanje, a ko so pritekli v	hlev,	je bilo že skoraj vse mrtvo. Gospodar je zakričal	A
psom ali za petelinom. Potem se odvlečejo v	hlev,	v hram, v kozolec, kjer jemljejo v roke razno	A
za sabo po pločniku. Preden stopi v obokani	hlev,	zasuče glavo in še enkrat pogleda po nebu, ki	A
kuhinje v kamro in iz kamre na kaščo, samo v	hlev	ni topil.Slednjič je vselej pobral sekiro in	A
pa se zavleklo v kot na ležišče. Pokaži mu	hlev,	je rekel Urban in dekle je sunkovito skočilo	A
popolnoma prazna. Hlapec je zadaj v dvorišču čistil	hlev,	a ta ni vedel povedati ničesar. Bilo je prazno	A
zablisnil noter. Pri zadnjih vratih, dvorišče,	hlev.	Z glavo je udaril ob podboj.	A
Zadaj znan glas. V	hlev,	je kričal, v hlev.Zrinila sta se skozi odprtino	A
Zadaj znan glas. V hlev, je kričal, v	hlev.	Zrinila sta se skozi odprtino.	A
Johan: Hiša je gorela, ja.	Hlev	pa tudi, s hiše je preskočila iskra na hlev	A
Hlev pa tudi, s hiše je preskočila iskra na	hlev,	v hlevu je bil pram in se je zadušil.In za vse	A
padla, pa je hiša zagorela, zaradi hiše pa še	hlev.	Očeta so rešili, prama pa ne.	A
postavljali zidarske odre; drugače je skrbel za	hlev,	pasel, mati ga je pošiljala sem in tja, živel	A
žalosten je pogled . / . / stran 167 . / na prazen	hlev,	še mula ga ne mara, tudi hrane ne bo tukaj zanjo	A
jima še streha v spanju lahko pade na glavo;	hlev	je bil umazan, od kašče je ostalo nekaj desk	A
lahko preživlja z njimi, tudi kakšno kočo ali	hlev,	poročnik dobi samo dve kravi, navaden vojak	A
ogradi, nekatere so se z mladiči zgnetle v pokrit	hlev	in s svojimi nedolžnimi pogledi, s svojim ovčjimi	A
plazil z zadnjimi močmi in v smrtni grozi v	hlev,	kjer ga nihče ni vzel v zaščito, kjer ni bilo	A
je treba pokončati. Počasi je šel za njim v	hlev	in ni ga premotilo vekanje in boleče stokanje	A
konja in ga predal hlapcu, da ga je spravil v	hlev.	In preden je še enkrat pogledal proti oknu v	A
se človek hitro privadi, kot kakšna žival na	hlev.	Zajtrk sem obakrat izpustil.	A
gare in zgrabi z rokami rob line, ki drži na	hlev,	in se skuša gori zavihteti; a kar se mu je prej	A
ravnem in v bregu, mnogo lepe živine redi njegov	hlev,	in prostorna gospodarska poslopja stoje poleg	A
skrili? Po vseh kotih je šel: pod streho, v	hlev	in celo na kozolec; druga dva sta pa stražila	A
orgel, in vrata so zaklenjena. Juri pogleda v	hlev,	a tudi tu ni stare kravice, ki se je sicer dolgočasila	A
Zraven hiše stoji dvoje prostornih poslopij:	hlev	za ovce in goveda in skedenj s shrambami kmetskega	A
zbrali župniki in kaplani gospoda vezovat. Poln	hlev	sem imel konj, in velika pojedina je bila pripravljena	A
tudi stalo vode iz vodnjaka s škafi donašati v	hlev,	kadar je ostajala živina po cele dni doma; posebno	A
podrl vihar, izdolbel korito, ga postavil v	hlev	in napeljal vanje od vodnjaka sem lesen žleb	A
in pihal je, če je pogledal beli gospodič v	hlev.	»Jaz sem pa tiho bil,« pravi Ožbe, »pa na priložnost	A
in tudi ovce v hlevu so začele beketati. Na	hlev	se je prišlo po lestvi, ki je bila zunaj prislonjena	A
hitro ločiti. Zdrav, Miha!« Juri je zaprl	hlev	za seboj, si potisnil klobuk na oči in zavil	A
naproti. Miha je tiho izpregel, peljal vola v	hlev	in skrit v temi poslušal, kaj govore na dvorišču	A
V Dolu, pravijo, je gorelo. Ena hiša in	hlev.	Otroci so zažgali.	A
naredil križ in vstal od mize. Šel je še v	hlev	pogledat k živini, potem pa leč, v nadi, da	A
zabava z njo. »Ali ne greš nič pogledat v	hlev?	« je dejal Ivan. »Oh, kjer je tako gost in slab	A
vrt z zelnikom, in hiši je bil prizidan majhen	hlev.	Ko sta se pripeljala Korbina, je prihitela na	A
nepotrpežljivosti je tekel po stopnicah in čez dvorišče v	hlev	sedlat si konja, da dirja v mesto in na laž	A
akoravno sem bil truden, sem šel vendar v slamo na	hlev.	In res, hvala bodi Bogu, prida sem se jih bil	A
Janoš napojil konje in jih je peljal nazaj v	hlev.	Miško hitro vzame Mihca ter ga posadi na konja	A
popravljalo, zdaj gnojišče, zdaj mlečni hram, potem	hlev	in prihodnje leto spet kaj drugega. In vse	A
zapeljala v skedenj in da sta osla privezala v	hlev.	Ljudje se napijejo, ubogo živad pa pustijo,	A
premočila obleko. Obrsica je oškropila pricestni	hlev	do oken, na notranjem steklu goveja dahlina	A
je gorica obenem. Pri spodnji pot zadržuje	hlev,	da se ne nagne nad paštubo, in pri zgornji gorica	A
zahajal na gorico, odvegnil duri v kovačnico, v	hlev,	stopil pod svisli, kjer je ležalo nekaj kmečkega	A
naposled priskaklja izgubljena ovčica v svoj	hlev,	« se je razveselil komisar, ko se je prizibala	A
konjiča v senco k plotu, drugi so jih zavedli v	hlev.	»Kako je, očka Samojlović?« je ljubeznivo vprašal	A
glavi, jima je velel prinesti krme. Tudi v	hlev	je pogledal, je li pri gosposkih konjih vse	A
kolibami, namenjenimi za stanovanje, pisarno in	hlev.	Kolibe so stale na lepi tratini ob Oskovi na	A
ga je vse, kar je videl in slišal. Šel je v	hlev,	da ošteje pijanega služabnika, ker ga ni opozoril	A
tiščala hladnica, na drugem raztrgano gumno in	hlev.	Pod drevjem je rastla sveža trava, tu in tam	A
pride še le preko protokola in konaka v tvoj	hlev	‒ kadar plačaš globo.« In je z zapahom zaprl	A
Usmiljeni Turek nas je nastanil v svoj prazni	hlev.	Naj se mu za to dobroto na veke godi dobro v	A
zemljo premožen Srb, ki mu je zgradil hišo in	hlev.	Skraja sem pomagal bratu, da si ustanovi svoje	A
Blaustift,« je rekel ter skočil s konja. »Kar v	hlev	ga postavite!Ne pes ne hajduk ne ostaneta ob	A
na kopitu, in tudi denar je dobival od doma.	Hlev	je pripadal hiši, ki je bila lastnina laškega	A
hiše so se naju kmalu privadili: prihajali so v	hlev,	ogledavali in otipavali najino opravo in v kratkem	A
prideta kmalu tudi najemnikovi hčeri pogledat v	hlev.	Že se prepeljavata po dvorišču in to je dobro	A
namuzal in se obrnil od mene. Začela sva snažiti	hlev.	»Peter, ali te bo Micika čakala?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani