nova beseda iz Slovenije

hladen (1.668)


.. »Lepota akta, preliti njegovo toploto v      hladen,      mrtev material ...« DEDAL: Menda nisi ljubosumna  A
visoko zgoraj, ugledala tvoj obraz. Bil je miren,      hladen.     Zabijal si klin v steno, vendar te je pri vsakem  A
Ti me razumeš ... A povej mi ti, ki si čisto      hladen      in miren človek, - povej mi, da mi ne ostane  A
prav težko. Jaz se vam zdim skoro gotovo samo      hladen      trgovec, brez duše ... takorekoč navaden računski  A
hlastno: Slabo mi je ... Pojdimo na verando, na      hladen      zrak ... Zastor   A
Ali imate še čaja? MRVA:      Hladen      je. POLJANEC: Reci materi ... ali pa sam pristavi  A
Mučenec Korak ti je truden, počasen, pogled ti je      hladen,      teman, dim, prah se ti v zgubano lice zaganjata  A
strani tanke smreke temnoglave. Vetrec      hladen      piha v lice; zvezd je polna neba greda,   A
nikoli več ne vídel pógled moj! Takó je      hladen      tvoj pozdràv roké mi ne podáš ozíraš se  A
Kakor Diana od mrzlega mramorja - tih je in      hladen      tvoj bledi obraz; ali poglej samó, tjà na  A
Kakor Diana od mrzlega mrámorja -- tih je in      hladen      tvoj bledi obràz; ali pogléj samó, tjà na  A
zime. Obšlo me je: Pogled na svet je vedno      hladen      reženj spomina. Donosi Tvoji donosi so peski  A
‒ Meni dobro se godi. A ko      hladen      vetrič veje? ‒ Toplo suknjico imam.   A
A ko žgoče sonce sije? ‒ Pod menoj je      hladen      vir. A ko tresejo te vetri?   A
mir ‒ suho listje le trepeče in otožno šepeta,      hladen      vetrič z vej ga meče in se z njim igra. Prepelica  A
postelj′ce greti. Bova ležala v senci zeleni,      hladen      bo vetrček nama pihljal. Ko bom umiral, rad  A
Glejte, že sonce zahaja, skoro za goro bo šlo,      hladen      počitek nam daja, pojd′mo veselo domov! Čujte  A
se je že močno nagnilo, od vzhoda je potegnil      hladen      veter, ki me je zdramil.Naglo sem odkorakal  A
takó in ne more biti drugače. A kljub vsemu je      hladen      in top.Dvajsetleten fant, osmošolec, ki sedi  A
naredili iz njega fanta, ki bi bil ‚naš’. In je      hladen      in neopredeljen iz občutka revščine in sramu  A
Stoji in ima roke v žepih in je ravnodušen,      hladen,      kakor knjiga, ki je toliko let v njegovi knjižnici  A
približuje belemu omotu na tleh, omot pa je vlažen in      hladen,      ker to je srajca njegove mame, mokra od potu  A
druge človeške nesreče precej, če že ne docela      hladen.     Takó je tudi mož s palico dodal novico o londonskem  A
samozavesten, nič izzivalen, ampak samo na videz      hladen      kakor izdajalec, ki drži dano besedo, ko zložno  A
še bolj koraki vlomilca, in je razorožen in      hladen      kakor človek, ki je bral oglas o prostem stanovanju  A
posmehovanje. Pa spet nič več vsega tega, ampak samo      hladen      razum. Hodil je po pločniku.   A
seveda ni,« je pikro rekel, njegov glas pa je bil      hladen,      kakor da mu je nenadoma prišla prav do živega  A
vodili v smrt. Ni mogel biti drugačen kakor      hladen,      njihov pogled. In ravno takšno je zdaj nujno  A
na čast naj jih sadi. Zato je bil zdaj spet      hladen.      Njeno veselje nad drevci bi mu bilo lahko priklical  A
»Motiš se,« je hladno rekel. Da, bil je      hladen,      obenem pa, in to je bila spet nova dvojnost  A
preštel bisere in sončeca v njih. Zrak je bil      hladen      in prijeten, na dvorišču so se pogovarjali kaznjenci  A
cigarete, veselo izpuhava dim in globoko vdihava      hladen      veter, ki piha od morja. „Tudi nam je  A
požirek zraka. Bil je mehak, gost in prijetno      hladen      kakor črno vino.Takoj sem začutil v žilah novo  A
Copate so še zmerom plavale po prahu, ki je bil      hladen,      v svoje široke grahaste pumparice pa je lovil  A
tako je prostor med štirimi zakajenimi stenami      hladen,      skoraj mrzel.Vsi so na polju, na mizi drobtine  A
na klopi, noč se je gostila, zrak je postajal      hladen,      stisnila sta se drug k drugemu in Ernest je  A
temnozelenim mahom, ki je bil mehak in prijetno      hladen.     V zgornjem toku je bilo nekaj majhnih slapov  A
breskve in mandeljni, zrak pa je bil čist in      hladen.     Vladimir je molčal in gledal pokrajino, ki je  A
zadosti. Stopnice, ena, dve, asfalt je še čisto      hladen.      Ulica pa že vrvi v svojem jutranjem življenju  A
Zdaj je tudi že minila ura. Ustavil se je in      hladen      pot mu je orosil čelo. Tukaj ni več nobene  A
ležal, dokler se ne bi nagnil večer. Potem je      hladen      večer, na vsakem koraku, na vsaki neznani cesti  A
severni steni. Njegov sedež je bil prost,      hladen      sedež, prijetno.Molnarič in Rožman sta se vsak  A
PARTIZAN in mirna hladnost po vsem obrazu, oster      hladen      oklep okrog vroče glave, razbijajočih senc,  A
členki trdno drgne po drevesni skorji. Tlak je      hladen      in vlažen.Ko zdrsne čisto dol, na kolena, je  A
zdrsne čisto dol, na kolena, je tlak vlažen in      hladen.     Potem leže, ker tudi v kolenih ni dovolj moči  A
Nič ni spregovoril. Mož pa je bil miren in      hladen      kot kača. Potem si je Johan Ot z rokami razmazal  A
razuma in misli, ki na misel odgovarja, da je tam      hladen      in miren in utečen aparat, ki svoji nalogi brez  A
Čas je razpadel, nameni so se razblinili.      Hladen      veter je pregibal trave. -   A
Svojega med svojimi. Bil je      hladen      kamnit hodnik in na desni debele železne rešetke  A
tipal po čelu in obrazu in začutil pod prsti      hladen      znoj.Sonce je bilo nagnjeno proti Zahodnemu  A
spredaj. Soparica je puhtela od vsepovsod in      hladen      pot mu je stopal na čelo.Morje je bilo negibno  A
hudiča. S steklenimi očmi in vroč v obraz in      hladen      v telo je tekal po galeji in klical hudiča.  A
da mu ni treba nič več storiti. Vseeno ga je      hladen      bes gnal naprej, da je potegnil bodalo izza  A
je bilo še zadnjič hudo. Prostor je bil še      hladen      in prazen in tudi v duši se ni nič premaknilo  A
obraza ti bledikava svetloba v oči sega, na čelu      hladen      pot potiš.Roka drobenclja po kolenih, čez trebuh  A
ki me je zmeraj vsega oblival, je bil čisto      hladen.     Prerinil sem se na rob in se naslonil na steno  A
ampak v takih trenutkih človek le ni čisto      hladen,      pa če ima še tako čisto vest.Ne vem, kaj je  A
Zračne ulice, skoznje se sprehodiš in na koncu      hladen      in temen prostor in vsa vinska tekočina po grlu  A
Približuje se in približuje. Bled je in      hladen.      Stojim pred kavarno in Geza me vleče noter  A
tam je bila spet tista pisava. Začutila je      hladen      srh, ki ji je šel po rokah do ramen in po vsem  A
pomisli, na ulico? Njen pogled je obupan in      hladen:      »Si zdaj zadovoljen?«   A
Dnevi so bili prosojni, z reke je vel prijazen      hladen      veter. In drevje je zelenelo.  A
Dnevi so bili prosojni, z reke je vel prijazen      hladen      veter. In drevje je zelenelo.  A
Vilija Finka čaka tam za mizo, je prijazen in      hladen      ritem bebljavčevega govorjenja.Resda, klopota  A
odločnimi dejanji začuti v želodcu silno praznino,      hladen      pot na čelu in drhtavico v kolenih.Dobro je  A
so mu stopile hladne srage, zdaj je potegnil      hladen      veter in spet je v nosnicah začutil smrdeč ladijski  A
Nekaj časa me ne bo. Zunaj je bil      hladen      spomladanski večer.Bilo je temno in luči mesta  A
aprilsko vreme nenadoma spremenilo. Potegnil je      hladen      veter, bilo je tudi nekaj zoprnega, tenko šivajočega  A
Gospoda, kako stojijo stvari?« Njegov glas je bil      hladen,      deloval je utrujeno.Sesedel se je v najbližji  A
nad gladino. Predirno je zapiskalo, ko mu je      hladen      zrak boleče vdrl v pljuča, toda bil je rešen  A
skočil k vratom. »Zakaj?« je bil nenadoma      hladen,      preteč, nič kaj podoben obupanemu dečku, ki  A
se vrnila v enoto, v Rumo. Sprejem je bil      hladen,      sovražen, vsi trije Slovenci so se komandirju  A
skoraj nežno pobožal sprožilec. Bil je gladek in      hladen,      rahlo lepljiv od prijemanja s potnimi prsti  A
nikdar in o katerem Premec trdi, da je poleti      hladen,      pozimi pa gorak.Kaka dva čevlja nad vodo moli  A
porogljiv smeh. V njej je vse kipelo; on je ostal      hladen.     Ali je to mož?  A
dvajset, trideset let. Ves njegov dotik je      hladen,      kot da se mu pod kožo ne bi več pretakala ciganska  A
sapo. Vprašal me je in glas mu je bil tuj in      hladen,      kakšno nakano da gojim s to idejo. Kakšno nakano  A
ga bodo zavidali Muhoborci ‒ šampanjec je bil      hladen      in zelo prepričevalen in zdelo se mu je čisto  A
»O!« je rekla gospa in glas ji je bil bolj      hladen      in poznala se ji je zadrega. »Saj vas ne bi  A
Rahlo je šumelo drevje, gibano od vetra, ki je      hladen      pihal v okno.Počasi je ginila topost, Jera je  A
Vstajala je zarja. Od morjá je dahnil      hladen      veter in mu oblažil razbeljeno čelo.Krog ustnic  A
posamezna ribiška koča. Od Trakije je pihljal      hladen      veter, šumeli so vrhovi vitkih pinij, dišali  A
S trgov so odšli zadnji igralci.      Hladen      mir povsod.Le iz tabern ob Zlatem rogu blizu  A
Pojdimo! Večer je      hladen!     « Vsi so se okrenili in napotili skozi vrste  A
je priromal iz Hrvatije. Po dolini je pihal      hladen      veter. Silvestru so se širile prsi, kakor bi  A
Ta je dobra.« Trgovčev glas je postal      hladen:      »V poslovnih zadevah ne poznam šale.«   A
razočaranje, kajti učitelj je bil nenavadno      hladen      ali vsaj hladnejši kakor običajno.O pretepu  A
Vi, vi ... še najmanj ...« Dekletov glas postane      hladen,      užaljenost zveni iz njega: »Tako natančno veste  A
lena misel še ne razločuje sanj od resnice.      Hladen      in blagodišeč je bil vzduh, tenke bele megle  A
prišla, kakor da je planila mahoma izza gorá.      Hladen,      vlažen veter je pihal, težki oblaki so se vlekli  A
očmi, iz katerih je sijal razum, čisto sam,      hladen,      praktičen razum.To je bila Stanka, žena Petrova  A
cerkvi sv. Lenarta. Zdaj pa zdaj je zapihal      hladen      veter ter otresel uvel list z razcvelih rož  A
črne sence dreves. V listju je šumel lahen,      hladen      veter; tu pa tam je palo na zemljo uvelo peró  A
vzdignila iz miru luč, iz miru in iz ljubezni ...“      Hladen      jesenski veter je pihal, hladno in tiho so sijale  A
brezdušnosti. Na ravnem polju leži, ob veliki cesti,      hladen      jesenski večer je, mrzle zvezde sijejo, sever  A
stopal on, visoko vzravnan, glavo pokonci, pogled      hladen      in ponosen.Na glavi je imel cilinder in na rokah  A
in ki bučí zemlja pod njegovimi koraki. Tako      hladen      in miren je bil njegov pogled, oziral se je  A
nasmehnila. Ne, ne ... to še ni jesen; komaj v maju      hladen      večer!...   A
lice ... niso bile sanje, ni mogoče! Vlažen in      hladen      večer je bil, ljudjé so se gnetli po blatnem  A
sem mu ugovarjati. On pa je ostal miren in      hladen      in v mojem srcu se je vzbudila strašna slutnja  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA