nova beseda iz Slovenije
.. »Lepota akta, preliti njegovo toploto v | hladen, | mrtev material ...« DEDAL: Menda nisi ljubosumna | A |
visoko zgoraj, ugledala tvoj obraz. Bil je miren, | hladen. | Zabijal si klin v steno, vendar te je pri vsakem | A |
Ti me razumeš ... A povej mi ti, ki si čisto | hladen | in miren človek, - povej mi, da mi ne ostane | A |
prav težko. Jaz se vam zdim skoro gotovo samo | hladen | trgovec, brez duše ... takorekoč navaden računski | A |
hlastno: Slabo mi je ... Pojdimo na verando, na | hladen | zrak ... Zastor | A |
Ali imate še čaja? MRVA: | Hladen | je. POLJANEC: Reci materi ... ali pa sam pristavi | A |
Mučenec Korak ti je truden, počasen, pogled ti je | hladen, | teman, dim, prah se ti v zgubano lice zaganjata | A |
strani tanke smreke temnoglave. Vetrec | hladen | piha v lice; zvezd je polna neba greda, | A |
nikoli več ne vídel pógled moj! Takó je | hladen | tvoj pozdràv roké mi ne podáš ozíraš se | A |
Kakor Diana od mrzlega mramorja - tih je in | hladen | tvoj bledi obraz; ali poglej samó, tjà na | A |
Kakor Diana od mrzlega mrámorja -- tih je in | hladen | tvoj bledi obràz; ali pogléj samó, tjà na | A |
zime. Obšlo me je: Pogled na svet je vedno | hladen | reženj spomina. Donosi Tvoji donosi so peski | A |
‒ Meni dobro se godi. A ko | hladen | vetrič veje? ‒ Toplo suknjico imam. | A |
A ko žgoče sonce sije? ‒ Pod menoj je | hladen | vir. A ko tresejo te vetri? | A |
mir ‒ suho listje le trepeče in otožno šepeta, | hladen | vetrič z vej ga meče in se z njim igra. Prepelica | A |
postelj′ce greti. Bova ležala v senci zeleni, | hladen | bo vetrček nama pihljal. Ko bom umiral, rad | A |
Glejte, že sonce zahaja, skoro za goro bo šlo, | hladen | počitek nam daja, pojd′mo veselo domov! Čujte | A |
se je že močno nagnilo, od vzhoda je potegnil | hladen | veter, ki me je zdramil.Naglo sem odkorakal | A |
takó in ne more biti drugače. A kljub vsemu je | hladen | in top.Dvajsetleten fant, osmošolec, ki sedi | A |
naredili iz njega fanta, ki bi bil ‚naš’. In je | hladen | in neopredeljen iz občutka revščine in sramu | A |
Stoji in ima roke v žepih in je ravnodušen, | hladen, | kakor knjiga, ki je toliko let v njegovi knjižnici | A |
približuje belemu omotu na tleh, omot pa je vlažen in | hladen, | ker to je srajca njegove mame, mokra od potu | A |
druge človeške nesreče precej, če že ne docela | hladen. | Takó je tudi mož s palico dodal novico o londonskem | A |
samozavesten, nič izzivalen, ampak samo na videz | hladen | kakor izdajalec, ki drži dano besedo, ko zložno | A |
še bolj koraki vlomilca, in je razorožen in | hladen | kakor človek, ki je bral oglas o prostem stanovanju | A |
posmehovanje. Pa spet nič več vsega tega, ampak samo | hladen | razum. Hodil je po pločniku. | A |
seveda ni,« je pikro rekel, njegov glas pa je bil | hladen, | kakor da mu je nenadoma prišla prav do živega | A |
vodili v smrt. Ni mogel biti drugačen kakor | hladen, | njihov pogled. In ravno takšno je zdaj nujno | A |
na čast naj jih sadi. Zato je bil zdaj spet | hladen. | Njeno veselje nad drevci bi mu bilo lahko priklical | A |
»Motiš se,« je hladno rekel. Da, bil je | hladen, | obenem pa, in to je bila spet nova dvojnost | A |
preštel bisere in sončeca v njih. Zrak je bil | hladen | in prijeten, na dvorišču so se pogovarjali kaznjenci | A |
cigarete, veselo izpuhava dim in globoko vdihava | hladen | veter, ki piha od morja. „Tudi nam je | A |
požirek zraka. Bil je mehak, gost in prijetno | hladen | kakor črno vino.Takoj sem začutil v žilah novo | A |
Copate so še zmerom plavale po prahu, ki je bil | hladen, | v svoje široke grahaste pumparice pa je lovil | A |
tako je prostor med štirimi zakajenimi stenami | hladen, | skoraj mrzel.Vsi so na polju, na mizi drobtine | A |
na klopi, noč se je gostila, zrak je postajal | hladen, | stisnila sta se drug k drugemu in Ernest je | A |
temnozelenim mahom, ki je bil mehak in prijetno | hladen. | V zgornjem toku je bilo nekaj majhnih slapov | A |
breskve in mandeljni, zrak pa je bil čist in | hladen. | Vladimir je molčal in gledal pokrajino, ki je | A |
zadosti. Stopnice, ena, dve, asfalt je še čisto | hladen. | Ulica pa že vrvi v svojem jutranjem življenju | A |
Zdaj je tudi že minila ura. Ustavil se je in | hladen | pot mu je orosil čelo. Tukaj ni več nobene | A |
ležal, dokler se ne bi nagnil večer. Potem je | hladen | večer, na vsakem koraku, na vsaki neznani cesti | A |
severni steni. Njegov sedež je bil prost, | hladen | sedež, prijetno.Molnarič in Rožman sta se vsak | A |
PARTIZAN in mirna hladnost po vsem obrazu, oster | hladen | oklep okrog vroče glave, razbijajočih senc, | A |
členki trdno drgne po drevesni skorji. Tlak je | hladen | in vlažen.Ko zdrsne čisto dol, na kolena, je | A |
zdrsne čisto dol, na kolena, je tlak vlažen in | hladen. | Potem leže, ker tudi v kolenih ni dovolj moči | A |
Nič ni spregovoril. Mož pa je bil miren in | hladen | kot kača. Potem si je Johan Ot z rokami razmazal | A |
razuma in misli, ki na misel odgovarja, da je tam | hladen | in miren in utečen aparat, ki svoji nalogi brez | A |
Čas je razpadel, nameni so se razblinili. | Hladen | veter je pregibal trave. - | A |
Svojega med svojimi. Bil je | hladen | kamnit hodnik in na desni debele železne rešetke | A |
tipal po čelu in obrazu in začutil pod prsti | hladen | znoj.Sonce je bilo nagnjeno proti Zahodnemu | A |
spredaj. Soparica je puhtela od vsepovsod in | hladen | pot mu je stopal na čelo.Morje je bilo negibno | A |
hudiča. S steklenimi očmi in vroč v obraz in | hladen | v telo je tekal po galeji in klical hudiča. | A |
da mu ni treba nič več storiti. Vseeno ga je | hladen | bes gnal naprej, da je potegnil bodalo izza | A |
je bilo še zadnjič hudo. Prostor je bil še | hladen | in prazen in tudi v duši se ni nič premaknilo | A |
obraza ti bledikava svetloba v oči sega, na čelu | hladen | pot potiš.Roka drobenclja po kolenih, čez trebuh | A |
ki me je zmeraj vsega oblival, je bil čisto | hladen. | Prerinil sem se na rob in se naslonil na steno | A |
ampak v takih trenutkih človek le ni čisto | hladen, | pa če ima še tako čisto vest.Ne vem, kaj je | A |
Zračne ulice, skoznje se sprehodiš in na koncu | hladen | in temen prostor in vsa vinska tekočina po grlu | A |
Približuje se in približuje. Bled je in | hladen. | Stojim pred kavarno in Geza me vleče noter | A |
tam je bila spet tista pisava. Začutila je | hladen | srh, ki ji je šel po rokah do ramen in po vsem | A |
pomisli, na ulico? Njen pogled je obupan in | hladen: | »Si zdaj zadovoljen?« | A |
Dnevi so bili prosojni, z reke je vel prijazen | hladen | veter. In drevje je zelenelo. | A |
Dnevi so bili prosojni, z reke je vel prijazen | hladen | veter. In drevje je zelenelo. | A |
Vilija Finka čaka tam za mizo, je prijazen in | hladen | ritem bebljavčevega govorjenja.Resda, klopota | A |
odločnimi dejanji začuti v želodcu silno praznino, | hladen | pot na čelu in drhtavico v kolenih.Dobro je | A |
so mu stopile hladne srage, zdaj je potegnil | hladen | veter in spet je v nosnicah začutil smrdeč ladijski | A |
Nekaj časa me ne bo. Zunaj je bil | hladen | spomladanski večer.Bilo je temno in luči mesta | A |
aprilsko vreme nenadoma spremenilo. Potegnil je | hladen | veter, bilo je tudi nekaj zoprnega, tenko šivajočega | A |
Gospoda, kako stojijo stvari?« Njegov glas je bil | hladen, | deloval je utrujeno.Sesedel se je v najbližji | A |
nad gladino. Predirno je zapiskalo, ko mu je | hladen | zrak boleče vdrl v pljuča, toda bil je rešen | A |
skočil k vratom. »Zakaj?« je bil nenadoma | hladen, | preteč, nič kaj podoben obupanemu dečku, ki | A |
se vrnila v enoto, v Rumo. Sprejem je bil | hladen, | sovražen, vsi trije Slovenci so se komandirju | A |
skoraj nežno pobožal sprožilec. Bil je gladek in | hladen, | rahlo lepljiv od prijemanja s potnimi prsti | A |
nikdar in o katerem Premec trdi, da je poleti | hladen, | pozimi pa gorak.Kaka dva čevlja nad vodo moli | A |
porogljiv smeh. V njej je vse kipelo; on je ostal | hladen. | Ali je to mož? | A |
dvajset, trideset let. Ves njegov dotik je | hladen, | kot da se mu pod kožo ne bi več pretakala ciganska | A |
sapo. Vprašal me je in glas mu je bil tuj in | hladen, | kakšno nakano da gojim s to idejo. Kakšno nakano | A |
ga bodo zavidali Muhoborci ‒ šampanjec je bil | hladen | in zelo prepričevalen in zdelo se mu je čisto | A |
»O!« je rekla gospa in glas ji je bil bolj | hladen | in poznala se ji je zadrega. »Saj vas ne bi | A |
Rahlo je šumelo drevje, gibano od vetra, ki je | hladen | pihal v okno.Počasi je ginila topost, Jera je | A |
Vstajala je zarja. Od morjá je dahnil | hladen | veter in mu oblažil razbeljeno čelo.Krog ustnic | A |
posamezna ribiška koča. Od Trakije je pihljal | hladen | veter, šumeli so vrhovi vitkih pinij, dišali | A |
S trgov so odšli zadnji igralci. | Hladen | mir povsod.Le iz tabern ob Zlatem rogu blizu | A |
Pojdimo! Večer je | hladen! | « Vsi so se okrenili in napotili skozi vrste | A |
je priromal iz Hrvatije. Po dolini je pihal | hladen | veter. Silvestru so se širile prsi, kakor bi | A |
Ta je dobra.« Trgovčev glas je postal | hladen: | »V poslovnih zadevah ne poznam šale.« | A |
razočaranje, kajti učitelj je bil nenavadno | hladen | ali vsaj hladnejši kakor običajno.O pretepu | A |
Vi, vi ... še najmanj ...« Dekletov glas postane | hladen, | užaljenost zveni iz njega: »Tako natančno veste | A |
lena misel še ne razločuje sanj od resnice. | Hladen | in blagodišeč je bil vzduh, tenke bele megle | A |
prišla, kakor da je planila mahoma izza gorá. | Hladen, | vlažen veter je pihal, težki oblaki so se vlekli | A |
očmi, iz katerih je sijal razum, čisto sam, | hladen, | praktičen razum.To je bila Stanka, žena Petrova | A |
cerkvi sv. Lenarta. Zdaj pa zdaj je zapihal | hladen | veter ter otresel uvel list z razcvelih rož | A |
črne sence dreves. V listju je šumel lahen, | hladen | veter; tu pa tam je palo na zemljo uvelo peró | A |
vzdignila iz miru luč, iz miru in iz ljubezni ...“ | Hladen | jesenski veter je pihal, hladno in tiho so sijale | A |
brezdušnosti. Na ravnem polju leži, ob veliki cesti, | hladen | jesenski večer je, mrzle zvezde sijejo, sever | A |
stopal on, visoko vzravnan, glavo pokonci, pogled | hladen | in ponosen.Na glavi je imel cilinder in na rokah | A |
in ki bučí zemlja pod njegovimi koraki. Tako | hladen | in miren je bil njegov pogled, oziral se je | A |
nasmehnila. Ne, ne ... to še ni jesen; komaj v maju | hladen | večer!... | A |
lice ... niso bile sanje, ni mogoče! Vlažen in | hladen | večer je bil, ljudjé so se gnetli po blatnem | A |
sem mu ugovarjati. On pa je ostal miren in | hladen | in v mojem srcu se je vzbudila strašna slutnja | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |