heleno (672)

tole je: stari se mi ponuja za tasta. ČOP	Heleno	da bi vzeli! DOBRIN Ali jo poznate?	A
je res, a nevesti se ne zdim prestar. ČOP	Heleno	bodo milovali moški in ženske. DOBRIN Vi ne	A
Koren KOREN Nisva vas mogla pričakati s	Heleno,	gospod Dobrin; tako ste vedno zaposleni. DOBRIN	A
posebej dati. DOBRIN O tem bo treba govoriti s	Heleno;	zakaj ne vem, če bo z mojim zadovoljna. KOREN	A
gospoda Dobrina in pri njem sem dobil gospodično	Heleno.	GOSPA Zdi se mi, da se prepirata. ČOP Premislite	A
ČOP Premislite, teta! S	Heleno	sva zaročena že cel teden; danes sem pa po srečnem	A
dobi Helene. GOSPA Koliko bi pa priženil s	Heleno	ti, ki tako hvalo poješ denarju? ČOP To je	A
ČOP To je pa druga reč, teta.	Heleno	vzamem jaz iz ljubezni, ker brez nje ne morem	A
pojasniti. Gospod Dobrin je zaročen z mojo vnukinjo	Heleno.	To je prava, iskrena, srčna zveza.	A
vnukinjo pri miru, drugim je pa denar dolžan. Za	Heleno	da bi hodil on, ki nima nič manj kot nič! KORUN	A
se predrznili slepariti mojo vnukinjo, mojo	Heleno.	ČOP Prosim, gospod Koren, jaz imam najbolj	A
bo srečna. Zatorej enkrat za vselej: pustite	Heleno	pri miru; drugače se moram obrniti za pomoč	A
Želim vama vso srečo in umrjem rad, ko vidim	Heleno	preskrbljeno.Helena bo dobra gospodinja, vam	A
Kje si, oj stari čárovnik? Napravi za	Heleno	pijačo sladko, da užgé ledeno srce njeno	A
hladni sever bil objel, med svetlé vrsté	Heleno	njen plesalec je odvel. Ah kakó je čarokrasna	A
nobenem gorjá ni, le meni je srce tesnó,	Heleno	v bleščeči dvorani zaljubljeno išče okó	A
romal, da tam v daljnem mesti vídel bi	Heleno.	Oj kakó se ljudstvo drenja v mestu;	A
mogla biti. Buterna je predobro vedel, da s	Heleno	prihaja nadenj norost zmladletja.Začenja se	A
priletel Buterna dopoldne na cesto, oprezajoč za	Heleno,	seveda ni bil zapazil, da so bili že takrat	A
računajoč na malo sreče, je bil odločen, da	Heleno	poišče, pa če si jo bo moral izhoditi iz tlaka	A
umetnosti in liriki ali pa tudi on išče svojo	Heleno	in je ne more najti. Ura v zvoniku	A
uplinjena od bliskavice. In preveč mrgolenja za	Heleno	je bilo v njem, preveč je bil vložil, da bi	A
grozi obema. Nak, Buterna ne bo več letal za	Heleno,	počakati da hoče nanjo, tako se je odločil tisto	A
ko sem doslej neprekinjeno potegoval k sebi	Heleno	in jo kos za kosom prestavljal v svoje kroženje	A
mineta veselje in pobožnost. Buterna kane za	Heleno	in zanesljivo čuti v njenem hrbtu, kako se vse	A
njegovi njeni medmašni spalnici. Buterna je	Heleno	sprejel kot staro znanko, ki jo vidi prvič,	A
moral gledati po strani ali zamižati. Pred	Heleno	mu ni bilo po mižanju, bila je zlita v enotnost	A
prej ni bil pogledal v vrh drevesa! Šele s	Heleno	je zagledal to lipovčevo posebnost, ona šele	A
Če bi imel grbo, prepričan je, da bi je s	Heleno	ne imel, in če zajedavico, ob Heleni bi prešlo	A
prsi. Gorjak se je prebil skoz vejevje in s	Heleno	sta se umaknila v odvetrje.Še zgoraj na ravnini	A
ženska izhlapeva. Iz objetja je nesel, posadil	Heleno	na ležeči kip, kjer je nagnila telo nazaj, si	A
lepše, kakor sta bila molčala vzpenjajoča se. S	Heleno	je bil svet preprost in razložljiv.Pri podrti	A
Postojita toliko, da še nocoj povabi vanjo	Heleno,	ne samo zaradi lepšega, a pravzaprav samo zaradi	A
sobo in se bo ožgala sled za njim od isker? S	Heleno	takrat ni imel načrtov, ni meril nanjo bolj	A
zadnji del, veseli del letine! Ob pomisli na	Heleno,	ki to uro hodi po svojih opravkih nekje v neznanem	A
je bitke, ker ni odnašal brazgotin, bitke s	Heleno	pa so kar trajale, falusovo ubijanje se ni utegnilo	A
sprimkasto in vlečno, spojila na pozna leta s	Heleno?	Šele po študijih je spoznal, da je bilo obredje	A
svetopisemske Rut, njena ljubezenska prigoda, že pred	Heleno	dvignjena na stopnjo videnja, je zbujala v njem	A
prihaja semkaj samo zategadelj, da se sklene s	Heleno	in še enkrat doživi, kako bo bičevka ljubezni	A
skladen je s seboj in nič ga ne razdvaja. Noč z	Heleno	mu je razvezala jezik, in res še noben dan ni	A
odstreti vrtince vej. Steza, po kateri vodi	Heleno,	se je z leti zarezala globoko v gozd, že v otroških	A
ljubezen je, če je človek zaljubljen v to ali drugo	Heleno,	v eno samo in edino, takorekoč v siromašen atom	A
suknjo ter nese drugam to svojo večno doto ... V	Heleno	sem bil zaljubljen, ker je imela tako zlate	A
otroškim smehljajem. ”Ali se kdaj spominjate na	Heleno?	“ Dionizu se je čelo nagubalo, in v senca	A
naiven človek, se motite... In še to: kadar vidite	Heleno,	ne zinite o meni besede.Meni ni prijetno, če	A
svoje posle; nato se je šel izprehajat. S	Heleno	in Rekarjem se je srečal šele pri večerji.Ratej	A
spomnil večera, ko se je vozil z Rekarjem in	Heleno	proti Leševju. Ostavil je sobo.	A
Leševju... Ko se je Nikolaj ozrl, je ugledal ob oknu	Heleno;	pozdravil je ter stopil v hišo.Helena mu je	A
dovolj strahu v mojem srcu... Ali si videl kdaj	Heleno?	Morda si vedel, da sem bil zaljubljen vanjo.	A
sladko se mi je meglilo pred očmi. Videl sem	Heleno	poleg sebe, ne da bi se bil ozrl nanjo.Vsa lahka	A
proti žarkemu nebu, naju obadva, samo naju dva,	Heleno	in mene. Smehljaje in tiho mi je ukazala	A
naročaj. Prinesel sem jih in sem posul z njimi	Heleno	vso, kakor je ležala v travi; slamnik, obraz	A
»Pripoveduj! Kako je bilo s	Heleno?	« Jakob je gledal na svoje čevlje; debela	A
je par novih - kako, vraga! »Nič ni bilo s	Heleno!	Trubaduril sem okoli nje, dokler se ni omožila	A
svetlobi in ljubezni ... Zadnjič sem srečal	Heleno;	šla je s svojim možem ... Koliko let je, Anka	A
pridružil in oba gresta v zgornjo sobo, kjer najdeta	Heleno	popolnoma opravljeno.Ko sta stopila v izbo,	A
turnu je bil vdovec. Imel je eno samo hčer,	Heleno,	katera je bila v tem času, ko se naša povest	A
tudi njegov gost zapazil, da se je med lepo	Heleno	in mladim baronom prijateljstvo sklenilo, o	A
in med novim, dobrosrčno, z vsakim prijazno	Heleno,	katero so spoštovali stari in mladi. Znano je	A
ni bolehnost nikogar. Tedaj je Vran snubil	Heleno	svojo pri teti in dogovorili so se, da se bosta	A
vznemirjen, vendar hudega ni slutil. Ljubil je	Heleno	z vso strastjo, katere je zmožna prva mladeniška	A
oni krasni popoldan, ko sta se sprehajala s	Heleno	med vrti na renskem bregu, ko jo je tresočo	A
Se li zanimate zanje ‒ oh! Za malo baronico	Heleno	morda, ki je sedela vam vis-a-vis in itak mene	A
mu je bilo le to še v mislih, kako bi mogel s	Heleno	‒ sámo govoriti. Slučaj mu je pomagal.	A
pred očmi in v svoji razburjenosti je hotel	Heleno	objeti in reči ji, da ljubezen do nje še ni	A
Za trenutek se mu je dozdelo, da vidi v enem	Heleno,	in vsa kri mu je silila k srcu.Toda zmotil se	A
vseeno vzel za ženo. Rajši njo kakor pa Trtnikovo	Heleno,	ki je stara osemindvajset let in še ni nihče	A
puško bi imel in lepo plačo. In svojo sobarico	Heleno	bi mu priporočala za ženo. Gospod bi bil.	A
šentlamberškega gradu je Rovan učil grofico	Heleno	jahati, ali njegove misli niso bile zbrane in	A
nekem oknu opazovala, kako poučujejo grofico	Heleno.	»Danes ste jako dolgočasni, gospod Rovan	A
Ko je bil poduk končan in je Rovan z grofico	Heleno	šel proti grajščinskemu vrtu, prihitela je k	A
tolikokrat obide želja, videti Margareto in grofico	Heleno,	ali približal se jima vendar ni.Videl jo je	A
se je norčeval Matija. »Vašo sestro, grofico	Heleno,	poznam prav dobro.Lepa punca je, samo malo predrobna	A
svetopisemska Saloma pred Herodežem,« se je jezil na	Heleno.	»Kaj bi me morda tudi radi ob glavo spravili	A
Poslušaj mene, Andrejče, in vzemi grofico	Heleno.	Denarja sicer ne dobi dosti, a vesela je vedno	A
Rovanu gotovo prineslo veliko korist, grofico	Heleno	pa zaradi tega še vedno lahko vzame.	A
potlači vso nevoljo in hoče zabavati. Gleda	Heleno,	ki se mu zdi prijetna ženska.Debelušna je sicer	A
Kje bomo pa spali?« Vdano in molče pelje	Heleno	domov.S svetniško potrpežljivostjo ji odstopi	A
časopisja, Praprotnik pogleda od časa do časa na	Heleno,	ki gre ž njimi in strmi v tla.Nocoj je črno	A
»Ti,« pravi, »poslušaj me!	Heleno	sem včeraj povabila, naj ostane še nekaj časa	A
Praprotniku se pokaže pred očmi včerajšnji prizor s	Heleno	in se zamisli.Po glavi mu šine beseda »prekrasna	A
sili smo odgrnili platno in se zagledali vanjo:	Heleno	v nedeljski obleki smo si že morali ogledati	A
in tako spomnil in posadil na vrtiljak tudi	Heleno.	Takrat je Šone naravnost ponorel.	A
Verjamem,« sem dejal, »ampak najprej bom počakal na	Heleno.	« K temu sem še dodal: »Danes je prišel moj oče	A
Nobeno popoldne ni pozabil kupiti bonbonov še za	Heleno,	čeprav ji zaradi tega ni bil nič bolj pri srcu	A
nisem bil niti enkrat v šoli. Da bo prineslo	Heleno	in to celo s tramvajem, kakor vse druge ljudi	A
kot sestra predsednika vlade Drnovška. Tudi	Heleno	D. poznam - svoj čas sem pri njej, na Slovenski	B
Pri Cankarju ni takó! Kdor je bral ‚	Heleno‘	, bo zapazil, da imá vsaka misel, ali bolje rečeno	B
Francine. Ljubezensko srečanje med filozofom in	Heleno	je bilo verjetno enkratno, saj je Kartezij po	B
vzel Francine k sebi in z njo verjetno tudi	Heleno,	dve leti pozneje pa je načrtoval hčerino šolanje	B
gotovo tudi neizživeti spolni odnos z deklo	Heleno	- in na obeh straneh trpljenje!Pa vendar je	B
sanjalo; tačas sem napravil tudi dve pesmi na	Heleno	...Tisto, ki sem Vam jo v Ljubljani pokazal, sem	B
Kar se tiče dam, ne bi rad, da bi igrala	Heleno	Grudnovo gospá Danilova. Helena mora biti koketna	B
Ti pravil, da sem bil svoje dní zaljubljen v	Heleno.	Ali nísem mogel molčati in zavaliti težek kamen	B
da Ti razložim vso stvar: - tisto razmerje s	Heleno	je bilo zanjo zabavna anekdota, zame pa otročje	B
že različne neumnosti, n. pr. z Opeko ali s	Heleno.	Toda vse mi je že v par mesecih presedalo in	B
dvorano, med drugim uprizorili opereto Lepo	Heleno,	ki je v Povhetovi režiji prizadela moj morda	B
da je v Lenčici upodobil pesnik svojo sestro	Heleno,	v katero se je v mladih letih zaljubil mlinarjev	C
naslednje. Trojanski kraljevič Paris je ugrabil	Heleno,	ženo špartanskega kralja Menelaja, in jo odpeljal	C
Grki (dotlej še) niso dali. In tako je odvedel	Heleno.	Grki so sklenili najprej poslati poslance z	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani