he he (228)

NASTOP Matiček, Žužek, Jerca MATIČEK	He, he,	Jerca!Si naju poslušala?	A
delam tukaj? (Starejšemu) Dobro poslušaj.	He. he.	he. he. Štirikrat.	A
delam tukaj? (Starejšemu) Dobro poslušaj. He.	he. he.	he. Štirikrat.	A
tukaj? (Starejšemu) Dobro poslušaj. He. he.	he. he.	Štirikrat.	A
zasenči z eno roko oči, s klobukom pokaže nanj.	He, he?	... Črna suknja, črn možic!	A
Ana ... . / . / stran 119 . / BROŠ: Ah njo ...	he he ...	njo hočem razvedriti sam ... Gre proti durim v	A
kaj dote, pa jo bom jaz vzel. Kregar. Dota,	he, he!	Saj vidiš, kakšno doto sem letos zaslužil!	A
po hribu doli, ali očeta še ni. Pečarica.	He, he.	Kaj se hliniš.	A
Nekaj minut preteče. Lift.	He he.	Čez par sekund ječe odklenem vhod.	A
so take slike na svetu. »Vsi razni načini,	he he	he!« Sedela je ob nji in dim, ki ga je buhnila	A
take slike na svetu. »Vsi razni načini, he	he he!«	Sedela je ob nji in dim, ki ga je buhnila iz	A
Kakor iz kavčuka!	He he...«	In nalahko spusti peresnik, da brni kakor kavčuk	A
bomo poslali v Betlehem kar po najkrajši poti,	he, he!	Če sem še Lužnikov Martin, bodo še pred mrakom	A
zbodljaj odgovoril s pretirano širokim smehom: -	He, he,	he!To si pa dobro povedal, dobro si povedal!	A
odgovoril s pretirano širokim smehom: - He,	he, he!	To si pa dobro povedal, dobro si povedal!	A
Vse ve! -	He, he,	pa si me spravila v kozji rog! -se je zadovoljno	A
potrepljal po glavi ter mi dal novo desetico. »	He, he,	he... «se je zdaj zahehetal stric.	A
potrepljal po glavi ter mi dal novo desetico. »He,	he, he... «	se je zdaj zahehetal stric.	A
‘Vi	He, he!’	se je zaničljivo nasmehnil Janez. Možje so se	A
pišejo, polglasno prepevajo in požvižgavajo. »	He, he,	he!Ali si slišala?« se okrene k Nančiki.	A
polglasno prepevajo in požvižgavajo. »He,	he, he!	Ali si slišala?« se okrene k Nančiki.	A
božjo pomočjo rijem naprej.« »Narasli ste,	he‒he!«	Načelnik mu je s kazalcem potrkal po trebuščku	A
obtoženka ni smejala »hahaha«, ampak »hehehe,	he ‒ he ‒	he!« in kakor je dr.Piš z mefistofelskim izrazom	A
obtoženka ni smejala »hahaha«, ampak »hehehe, he ‒	he ‒ he!«	in kakor je dr.Piš z mefistofelskim izrazom lica	A
izpovedba prič, da se je obdolženka smejala »	he ‒ he ‒	he«« ‒ in ko je zameketal »he ‒ he ‒ he«, ni	A
izpovedba prič, da se je obdolženka smejala »he ‒	he ‒ he«« ‒	in ko je zameketal »he ‒ he ‒ he«, ni pozabil	A
smejala »he ‒ he ‒ he«« ‒ in ko je zameketal »	he ‒ he ‒	he«, ni pozabil zopet mefistofelski nakremžiti	A
smejala »he ‒ he ‒ he«« ‒ in ko je zameketal »he ‒	he ‒ he«,	ni pozabil zopet mefistofelski nakremžiti obraz	A
skupna vsota, k temu še obresti. Lepa vsotica,	he, he!«	»Goljufija, goljufija!« je kričal Gradnik	A
za nami!« je zaklical. »Kar smešno je bilo,	he, he,	he!Sami ste videli: je pač v krvi ...	A
nami!« je zaklical. »Kar smešno je bilo, he,	he, he!	Sami ste videli: je pač v krvi ...	A
”Ali ste čitali?...	He... he...	Kaj pravite?“	A
Khnopff ali kdo drugi. ”To je torej naša Metka,	he, he ...	No, Metka, Marjetica, zapri duri!“	A
nasmehnila; stric se je zasmejal naglas. ”	He ... he ...	he ... za materjo!“ ”Za materjo!“ je ponovila	A
nasmehnila; stric se je zasmejal naglas. ”He ...	he ... he ...	za materjo!“ ”Za materjo!“ je ponovila Metka	A
tebe, ker si šele ... ker stojiš šele na pragu ...	he, he ...“	Ostuden je bil njegov smeh; iz oči so mu tekle	A
je ponižno nasmehljal ves uradniški zbor. ”	He, he ...	Drajdudel ... dobro, prekrasno!...	A
... Drajdudel! Hm ...	he, he!“	In nj.	A
naplahtali, tega vam ni treba misliti. Imam prakso ...	he, he ...	imam prakso!“ Job je širil oči v skrajnem	A
da je človek posebna luč ... to je celo slabo ...	he, he ...	ljudem se blišči ...Tako pohlevna svečica ... he	A
ljudem se blišči ... Tako pohlevna svečica ...	he, he ...	to je najboljše!“	A
Težka roka me je stresla za ramo. ”	He he,	gospod kontrolor!“ Ugledal sem pred seboj	A
mirni!« »Zato jih bo Bog sodni dan zavrgel,	he, he!«	se je oglasil šibki cerkvenik. »Zid pri cerkvi	A
ga je s količkom po glavi pretipal tisto noč!	He, he!	Človek vsak dan kaj novega doživi!«	A
Za vse bodi pripravljen, Kljukec, poštenjak!	He, he!«	To rekši je izvlekel izpod obleke dolg	A
vendar svet in učen mož. Tomaž Ručigaj pa ve,	he, he,	he!« »Čul sem že, da ste uživali zaupanje	A
svet in učen mož. Tomaž Ručigaj pa ve, he,	he, he!«	»Čul sem že, da ste uživali zaupanje	A
taka, posebno zdaj, ko sem star in bolehen,	he, he,	he!« Z veliko zadovoljnostjo je sesal	A
taka, posebno zdaj, ko sem star in bolehen, he,	he, he!«	Z veliko zadovoljnostjo je sesal dobro	A
domačijo izročite Tonetu.« . / . / stran 6 . / »	He, he,	to se bo še videlo.Zakon, fant moj, pa ni igrača	A
da bi to stavo izgubil, ko bi bilo mogoče,	he, he!	kajne? ‒ svoje rojstvo zastavim, da pred toliko	A
kar jih na pratiki gole glave naprej tišči.	He, he,	he!« »Povedal sem ti že, da te težko vidim in	A
jih na pratiki gole glave naprej tišči. He,	he, he!«	»Povedal sem ti že, da te težko vidim in da mi	A
ženstvo ni počenega groša vredno!« »Zaljubil?	He, he ‒	jaz poznam guvernante; in ta je taka kakor druge	A
ugledal je res vijolico v doktorjevi roki. »	He, he,	he!« zasmejal se je s svojim rohnečim glasom	A
ugledal je res vijolico v doktorjevi roki. »He,	he, he!«	zasmejal se je s svojim rohnečim glasom ter pogledal	A
jo je do zdaj morda samo Hrast; drugi ne. »	He, he,	he!« smejal se je zopet Meden, a potem je dejal	A
je do zdaj morda samo Hrast; drugi ne. »He,	he, he!«	smejal se je zopet Meden, a potem je dejal vendar	A
74 . / je na koncu pristavil svoj neizogibni »	he, he,	he!« ‒ vendar se mu ni posrečilo raztegniti lica	A
je na koncu pristavil svoj neizogibni »he,	he, he!« ‒	vendar se mu ni posrečilo raztegniti lica v prijazne	A
mnogo zabave. »Kje pa imate svojo kuharico,	he, he,	gospod župnik?« vprašal je, kakor bi se hotel	A
bo preveč hrupa. Saj pojde sam, kakor oven,	he, he!«	Drugi se ne smejejo z njim; nobenemu niso prav	A
»Toliko mi daj, da doktorja plačam!« »	He, he,	ta bi bila!Saj menda sam ne veš, koliko je treba	A
Pri rokah ti bode.« »	He, he!«	zasmeje se sedaj krčmar na ves glas.»Tisto kupim	A
domov grede cunje in papirje pobiraš ob cesti,	he, he ‒	kam pa si dejal tisto pisanje, ki te je še na	A
»Tole je menda!« »	He, he ‒	veliko ni videti,« menil je oni in pazno razgrinjal	A
sedaj ga ni, da bi pomagal živino opraviti!« »	He, he,	Tomaž! ‒ He, he, to ti je ptica!« muzal se je	A
pomagal živino opraviti!« »He, he, Tomaž! ‒	He, he,	to ti je ptica!« muzal se je oni in omahoval	A
roko je natočil onemu vnovič poln kozarec. »	He, he,	si ga li tudi že preveč potegnil, da ga po mizi	A
potipal. Tebe bo imel posebno v čislih, Miklavž,	he, he,	name pa niti misliti ne more.Pa ‒ daj mi malo	A
li še?« vpraša krčmar. . / . / stran 81 . / »	He, he,	da bi bil pijan ‒ kajne?Ej, Topolščak, Klandra	A
Saj menda še leže tamkaj.	He, he,	Klander ni za takšno družbo!Pa sedaj pogledi	A
»Kaj ti mar?« »Toliko ne ko tebi,	he, he!	Toda, brate, sedaj pa daj, da bom imel malo drobiža	A
pojdiva lepo venkaj, ti naprej, kakor se spodobi,	he, he ‒	in jaz za teboj!« Storila sta tako in Topolščak	A
doli v veži bom ostal! Če me pa gor pokličeš ‒	he, he,	bom pa tudi ubogal ‒ he, he!« Ženin ni odgovoril	A
gor pokličeš ‒ he, he, bom pa tudi ubogal ‒	he, he!«	Ženin ni odgovoril ničesar, a pogled, s katerim	A
meni je še ni grajal noben človek.« »Pridno!	He, he,	he ‒ to je pa več ko smešno.Ta bi bila lepa,	A
je še ni grajal noben človek.« »Pridno! He,	he, he ‒	to je pa več ko smešno.Ta bi bila lepa, da bi	A
dekleta, ki se objemajo in še drugače ljubijo;	he, he,	he, ali ni to pametno? Švajcar kupuje najrajši	A
dekleta, ki se objemajo in še drugače ljubijo; he,	he, he,	ali ni to pametno? Švajcar kupuje najrajši hribe	A
spodaj med zelenjem. . / . / stran 107 . / ‒	He, he,	kriči, Turek ali kristjan, ali kdor si božji	A
Trese me in ves je bled. ‒	He, he,	kriči, to ni vseeno, ni, ni, ni ... Skoro se ga	A
»Prodaj nama krme!« »	He, he,	he!« se zasmeje baba.»Kako sta pa vidva mlada	A
»Prodaj nama krme!« »He,	he, he!«	se zasmeje baba.»Kako sta pa vidva mlada, lična	A
»Daj nama mrve, pošteno bova plačala!« »	He, he,	he!« se nasmeje baba od kozolca.»Nič ne boš dobil	A
Daj nama mrve, pošteno bova plačala!« »He,	he, he!«	se nasmeje baba od kozolca.»Nič ne boš dobil	A
In odkritosrčno je pljunil po njenih nogah. »	He, he,	he!« se je zarežala baba in pokazala svoje brezzobe	A
odkritosrčno je pljunil po njenih nogah. »He,	he, he!«	se je zarežala baba in pokazala svoje brezzobe	A
Nekaj bleda hodi okrog.	He, he ...	ti!« Žitnik zapreti s prstom, a Pirnat se pripravlja	A
Nekaj bleda hodi okrog.	He, he ...	ti!« Žitnik zapreti s prstom, a Pirnat se pripravlja	A
posmrčavala. »Hej gostilničar,« kliče slikar, »	he, he!«	Mož, debelušen, na glavi črno kučmo, pride in	A
Njen sin je stal na pragu. »	He, he,	mama...Kaj me čakaš tudi nocoj?« je jecljal nerodno	A
jaz, se ne objemajo, kadar jih jemlje vrag,	he, he...	Noč jih vzame in prav je to...	A
prav in za matere je prav in za druge ljudi...	He, he...«	»In kaj si delal ves ta čas?	A
Kje si bil?« »Kje si hodil, kje si bil,	he, he...,«	se je pačil.»Saj sem ti že rekel, nikjer nisem	A
starem mestu sem se vlačil, pri babah sem bil...	He, he...	Nič se ne odmikaj...	A
. / stran 258 . / Bele, mehke roke imajo,	he, he...	Ne žuljavih kakor ti.	A
bogatine... Pa tudi revež rad poizkusi vse to, maman...	He, he...	Daj mi piti, maman, žejen sem...«	A
vode iz glinastega vrča, ki je stal na oknu. »	He, he,	voda...Ti piješ vedno vodo, vodo pa cikorijo...	A
sem se navadil ta teden in sladke rozolije...	He, he...	In same paštete sem jedel, same delikatese... izbranost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani