nova beseda iz Slovenije
Hočeš videti še več? HERMAN | Haha! | Ve sence iz onostranstva, ve ste laž! | A |
gruljenje samice je sodnikom zameglilo glave. | Haha, | možje, možje!Zdaj vidim, da sem jaz pod mojim | A |
napada nekih drugih zemalja na Jugoslaviju. | HAHA! | HAHA! | A |
HAHA! | HAHA! | A tako so vam rekli, ko ste šli na pot | A |
praznuje svojo zaroko prav po knežje. KOŽELJ: | Haha! | Kakšen grenak obraz ste napravili; da bi se videli | A |
glej na mojo plešo, Anica ... Jaz sem sposoben ... | haha, | jaz sem sposoben ...Pleša ne dokazuje ničesar | A |
pijem samo pivo. Torbarček. V Ameriki se pije, | haha! | Kaj ne? Amerikanec. | A |
me bodo ubili. Matijče. V Ameriko pojdi, | haha! | Saj gredo tudi dekleta v Ameriko. | A |
uro rojstva, ko greh me je na svet poslal ‒ | Haha, | vse nadeje blesteče raztrgal mi je kruti svet | A |
vse nadeje blesteče raztrgal mi je kruti svet, | haha, | v obupanosti slepi v pokazani sem stopil sled | A |
pota greš, pravi ti božja dobrota, ne smeš. | Haha. | Hudič, bi rekel Hudič, bi rekel človek in naročil | A |
sem Kranjčičev Jurij, Marička odpri duri, ‒ | haha! | Sem zavber fant, ′mam čist′ nov gvant. | A |
Fantič se k hiš′ pomiče, Maričko gori kliče ‒ | haha! | Marička, vstan′, se dela dan! | A |
tu, pod oknom, vzdihujem in tebe pričakujem ‒ | haha! | Zakaj molčiš, morda še spiš? | A |
Pa mam′ca odprejo duri, jo Jurij koj odkuri ‒ | haha! | Ti zavber fant, k′ imaš čist′ nov gvant! | A |
Škrjanček se v zrak vzdiguje, se fantu posmehuje ‒ | haha! | Doma bi ostal, pa bil bi zdrav! | A |
Prekleto moraš biti ptiček, da jo ukrotiš!« » | Haha... | ‘Ptiček’ kakor Drozeg, kaj?« | A |
Žezlo, praviš? | Haha, | ljudje krščanski, ta se zanaša, da dobi kraljico | A |
Nato se je spet z glavo vznak nasmejala: » | Haha! | « Tudi on se je nasmehnil. | A |
Zato ker delamo v tovarni?« » | Haha, | « se je nalašč naglas zasmejal in pridržal korak | A |
nalašč naglas zasmejal in pridržal korak. » | Haha! | «Toda Luciana se ni ustavila, šla je naprej po | A |
pihajo vetrovi in ne bo dolgo, ko bo pomlad tu, | haha« | . Toda ta mestna pomlad prihaja vse drugače | A |
gospodarja in v nebesih se bova lepo srečala. | Haha! | Požvižgam se na tako usmiljenje. | A |
Mojemu sinu Bernardu. „ | Haha, | to bo gledal, ko mu jo bom tako zagodel." | A |
»Zmažem ga kot hudiča!« » | Haha! | « se je škodoželjno zasmejala Katra, vsa vesela | A |
ogledal mrliča, se grenko zakrohotal in rekel: » | Haha, | kar poglejte ga: dvakrat na leto vidim kruh | A |
- Nočeš! ... | Haha, | ta je pa res lepa! -je Testena zajela neka čudna | A |
vrgel po dvorani in se glasno zakrohotal: - | Haha. | To je moja rešitev, to je moje pošteno življenje | A |
sedi za mizo in nekaj smešnega pripoveduje, | haha | se je smejal z belimi zobmi in belim smetanastim | A |
pa ogaben in rad zabavlja. ‚Koliko te pa je?’ | haha, | in preden se je dolenjec pred njim prav zavedel | A |
čisto tih, in se je popraskal pod klobukom. » | Haha, | « se je smejal krčmar in se zadovoljno gugal | A |
kapelnikovo paličico in niti ne vidi doktorja! | Haha! | ‒Mladi mož mi je bil v veliko veselje. | A |
« Oprostil sem se, da so bile moje besede, | haha, | le slab dovtip, in dregnil sem ga s kazalcem | A |
gospodično hčerko in še tega in onega, kajne ‒ | haha! | ‒ Da, s sodnijo smo to pot pogoreli. | A |
bi ne vzbudil sumnje z lepo obleko. »Tako, | haha, | si že začela streljati name, vlačuga!Monopol | A |
zmagovalno smejal, ko so izginili skozi vrata. » | Haha, | lepa Teodora, kako ti bo ob duši, ko zveš, koliko | A |
ko zveš, koliko svile si ugrabila Epafroditu! | Haha, | ne boš si grela udov na mojem bogastvu!‒ Želiš | A |
veke! Dolg čas ti je po menihu ‒ po Ireni. | Haha, | čudno, barbar, pogan, pa ljubi krščanskega meniha | A |
jo pošine, da bi bil velik človek ponosen. | Haha! | « Takoj je velel prinesti vina in Bresta | A |
tem škodoval vsej fari?« »Naši pa koristil, | haha, | koristil, kot bi čudež poslal vanjo!Le privoščite | A |
Čisto od blizu sem ga ... Vseh šest je dobil, | haha! | Pa veste, kaj je bilo potem? | A |
regratove svečke jih upihuje bela žena, božja nuna. | Haha! | Koščena nuna, Ženinov poslanec. | A |
pobegne, nesramnica s ciganskim pustolovcem, | haha, | slepomišit kam na kmete v tih, izgubljen gradič | A |
ubija od zore v mrak, troti pa žró.« »Troti, | haha, | « se je ljubeznjivo skušal nasmehniti Tomaž proti | A |
Ali sploh znate udariti? | Haha! | Dovolite!« | A |
Se smeješ? Smej se ‒ ‒ | haha | ‒ ‒ smej se, grof Tisihudič, kri od bolne krvi | A |
da bodo prišli jutri, pojutrnjem po desetino. | Haha! | Pa se vprašujete, kako je to na svetu, da sejete | A |
se široko zasmejal. . / . / stran 123 . / » | Haha! | To kolnejo, ko jih globimo. | A |
in toliko funtov si prodal, toliko plačaš. | Haha! | Mislil sem, da bodo tajili. | A |
našemu?« . / . / stran 242 . / »Svojemu bratu, | haha, | ki ti je kot otrok otroku, v kleti zaprtemu | A |
Za tvoj papir? | Haha! | Za pravico Tolmincev? | A |
Smešno jo je bilo opazovati.« » | Haha! | « zasmeje se pater major. »Naposled se mi je | A |
vendarle smilila stara ženica, pater major!« » | Haha! | « »Nikar ne misli zla, pater major!« | A |
mislim, pater polkovnik, ne mislim! Starost, | haha! | « »Dobro moje srce se je topilo, pater major | A |
obraz, in ta je pri ženski vendar najlepši!« » | Haha, | pater polkovnik!« »Ne misli si ničesar hudega | A |
Laže in mirneje bodeš spal!« » | Haha, | pater polkovnik!« »No, toda dispenza še ni bila | A |
koliko je takih, ki delé palice, ki tepó?« » | Haha! | Ti še ne poznaš izobraženosti stoletja našega | A |
Ničesar mi ne očita vest.« . / . / stran 120 . / » | Haha! | « grohota se državni pravdnik in ž njim se smeje | A |
»Služabniki satanovi imajo dosti denarja! | Haha! | « Smeje se, da se mu kar trese trebušček. | A |
na Gabrški gori mi je že nekaj obljubila. | Haha! | « Morda bi rade kaj čule o Lizi? | A |
brez vsake spoštljivosti smejal ter gonil svoj ‘ | haha’ | , četudi je lahko opazil, kako je gospodu na | A |
košem, Miha!« »Zaradi studenca ne bo hotel, | haha! | « zasmeje se šepasti Tinče.Bil je važna oseba | A |
dobro me je obvezala.l mDobro vas je obvezala, | haha! | Povem vam, reverende, če obvežete ranjenega vola | A |
mu je še ravnokar grozila gotova poguba. » | Haha! | « zasmeje se Jernač, »ta jo je pa izkupila, rajši | A |
Takih pet na vsak prst, kakor si ti! | Haha! | l Pograbila je poleno iz skladanice in planila | A |
ustrašijo tudi enega samega mladega lisjaka, | haha! | « Hotimir ni vedel kaj odgovoriti, čez čas pa | A |
ne bo zaman. Ditrik naj le gre kar snubit ‒ | haha, | tako velja, naj jo ima, če mu žilica drugače | A |
nekakim vražjim posmehom zamrmral sam pri sebi: » | Haha! | Dva ptička v eno zanko! | A |
povem ‒ nocoj ga bo v kraj dejal, pod ključ. | Haha! | Kaj ni to kakor nalašč za vas? | A |
bolj ljubi, kakor si ti svojega rad imel.« » | Haha, | in ti bi se ga rad iznebil,« zakrohoče se dolgin | A |
Bukovo peč gleda, čez katero žene Marko jarce. | Haha! | Kaj ti nisem rekla, deklič, da sleč žari.« | A |
Sem ga ugnal strica. | Haha! | Poglej, Marko!«In mu je razlagal, kako je ob | A |
poltretjo ped od tal na dva tramova debelo bruno: » | Haha, | sem ga ugnal.Te zavire ne more preskočiti, ker | A |
Pa sem ga res pretuhtal, tata kosmatega. | Haha! | « »Tonej!Ali si bil že katere svoje podobe tako | A |
ljubeznivo, a jaz vas zatožim vaši soprogi ‒ | haha! | Oh ‒ ne, ne! | A |
mnogo zanimate za to malo črnooko krasotico ‒ | haha, | ljubi doktor, jaz imam izvrstno oko.« Zakrila | A |
nevarnim zankam in zapletkam ‒ političnim namreč! | Haha! | Druge so vam pa morebiti po volji?« | A |
notar!« nadaljeval je nadzornik hladnokrvno. » | Haha! | « oglasil se je Koprivec s posiljenim smehom | A |
Malo zabave vendar! | Haha! | « oglasi se adjunkt. »Radoveden sem, kakov bo | A |
bi bil rad ‒ kandidat!« deje vnovič Koren. » | Haha! | «Notarjev posmeh je bil zopet takšen kakor prej | A |
molče priklonil in voz je oddrdral dalje. » | Haha, | stvar postaja zanimiva!« smejal se je Koren | A |
Sedaj se je koncipist ohladil. » | Haha, | kaj pa mislite?In vi ‒ vi, gospodična?« | A |
A tu je Koren mimo njega privedel Milico. » | Haha, | vi ste tudi tukaj, gospod agitator; to je fino | A |
Kaj ne, gospodična, to je moč prepričanja, | haha! | « S temi besedami je ustavil onadva. | A |
to guvernanto, kakor priča tvoja govorica?« » | Haha! | Moja žena me pozna! | A |
raju, ki je jemal svoje rebro brez dote!« » | Haha, | torej doto ste tudi priženili?« »Eh, bikov loj | A |
zrak kakor jaz! . / . / stran 103 . / Jaz? | Haha, | bedasto!« Rekoč je mahal po praproti in robidovju | A |
ali sovraštvo ‒ kakor svinec v žerjavici?« » | Haha, | izvrstni ste danes.« »Zakaj mi ne odgovorite | A |
privadim ‒ kajti o ljubezni, doktor, o ljubezni ‒ | haha, | o tej pač ni bilo sledu, haha!« Žaljeno samoljublje | A |
o ljubezni ‒ haha, o tej pač ni bilo sledu, | haha! | « Žaljeno samoljublje ‒ to časih huje skeli nego | A |
poznam, ne bo vam delal posebne preglavice.« » | Haha! | « vzkliknila je ona polglasno, pa čulo se ni | A |
tvoja nego Medenova.« . / . / stran 148 . / » | Haha! | « »Es ist eine alte Geschichte, doch ... | A |
bode Elza pametna, dobro bode za oba! In celo, | haha, | če bo kaj otrok ‒ haha, Meden oče, hahaha ‒ | A |
bode za oba! In celo, haha, če bo kaj otrok ‒ | haha, | Meden oče, hahaha ‒« Grajski gospodar se je | A |
o tem vprašanju nikdar nisem premišljeval in | haha | ‒ tudi to mi lahko veruješ, da nisem bil nikdar | A |
krčmi, kjer sta se bila ločila z Ivaničem. » | Haha, | česa se mi je bati!Iskal je ne bodem, pa če | A |
zakaj - Andrej Vrbanoj je stal poleg naju. ‚ | Haha! | ‘ zasmejal se je hripavo, v lice pa je bil bled | A |
sem čutil potrebo, oglasiti se tudi z nekakim ‚ | haha! | ‘. ‚Gospod Pavel je danes silno ljubezniv | A |
nepokvarjena, dobra stvarca je to!« pravi ona. » | Haha! | « zasmeje se Valentin. »Ti tudi poznaš še malo | A |
želja nego edino na vas, le vas - Ančka!« » | Haha! | « zasmejala se je na pol veselo, na pol trpko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |