grm (1.471)

prazni tvoji dvori in Celje bo beračilo za drenov	grm,	da bi mu bil naslednik. HERMAN Saj vem, kaj	A
lepenje, da navpik nad njim prostira leskov	grm	zelenje. In grm zahvalja bukev mnogolistno,	A
navpik nad njim prostira leskov grm zelenje. In	grm	zahvalja bukev mnogolistno, da nebesno vročino	A
zemljo - kot lipa, kot zélena lipa in rožnat	grm	na večer svoj beli cvet sipa, tako zopet pesmice	A
A čuj! Iz nje je vzrastel	grm	cvetoč, šumé se listki poljubujejo in o ljubezni	A
... « In kolne še, buši v	grm	vsak mi in kamen in k obrazu leščerbo tišči	A
vrnili s pokopališča; stricu je vetra dájal	grm	z nizko vejo, okrog katerega je táčas onegavil	A
majhne in so nabirale brin; podstavile so koc pod	grm	in šlatale, šlatale.Potem so čistile zrnca,	A
/\ .. stran 194 . \/ Takó storž odleti v	grm	na desno, nato v grm na levo, ona pa hodi sama	A
Takó storž odleti v grm na desno, nato v	grm	na levo, ona pa hodi sama, ko da dela red na	A
žetvi bo šlo,« je rekel in se sklonil nad rdeči	grm.	Da, si med tem misli, narediti, da bi prišla	A
tenkem srebrnem loku padala v škaf, gol šipkov	grm,	ki se je sklanjal čez počrnelo vrtno ograjo	A
Lep. Šipkov	grm	cvete, veter ga stresa, da je klop pri koritu	A
cvetje. Nato pograbi renčelico, poseka šipkov	grm	in ga vrže čez zid na klop in na korito.Ko je	A
ga vrže čez zid na klop in na korito. Ko je	grm	zletel čez ograjo, je nekdo zastokal.Drejc se	A
zvezati, drugače mi med potjo smukneš v kakšen	grm	po granato,« mu je rekel in odrezal dve močni	A
vsaj konec vsega. Ampak, kadar sem na meji,	grm	se v vetru strese, ptič zaprhuta v vejevju,	A
in stekel, toda spotaknil sem se in padel za	grm	zelenike.Rekel sem si, da se moram hitro pobrati	A
slišal niti dobro razumel. Zastrmel se je bil v	grm	zelenike, in glej, drobni trdi lističi so bili	A
Pa sem šel samo na skalo nad hišo, legel pod	grm	in razmišljal, kako je vse to čudno ...In bolj	A
hudomušno pomežikne samemu sebi ter stopi za	grm,	kjer si potegne srajco čez glavo, česar pred	A
vračal po kolniku, tu pa tam je segel z roko v	grm,	odkrhnil mladiko, jo zvil, omajil, in zmlel	A
njihovimi hrbti je bil Rejčev vrt. Košat šipkov	grm,	ki je že dober teden gorel v enem samem plamenu	A
Teče ob njivi koruze, vrže nahrbtnik v robidov	grm,	spet teče, teče ...	A
strojnice mu žvižgajo nad glavo in klestijo	grm	za njegovim hrbtom, napeto gleda po četi in	A
vrati v zakristijo, cerkev je ostrmela, »gabrov	grm	« se je zganil in izbuljil oči. Pevci so onemeli	A
nem in ves drugačen, žalosten. Mogočen šipkov	grm,	ki gori sredi vasi v enem samem rdečem cvetu	A
stopil v materin vrtiček, kjer je pri plotu rasel	grm	pelina.Odtrgal sem vršiček in ga pregriznil	A
Ne in ne!« je glasno dejal, široko pljunil v	grm	ob cesti in udaril s peto ob tla. Toda	A
njihovimi hrbti je bil Rejčev vrt. Košat šipkov	grm,	ki je že dober teden gorel v enem samem plamenu	A
zanemarjeno ji tiči na vrh glave tisti zmršeni	grm	spetih in zlepljenih in zamaščenih las, kako	A
dolžnosti. Negotovo je nosila svoj velikanski	grm	las in svoja peresa v družbi okrtačenega in	A
ja že dobro vedeli; demon, Leviatan, goreči	grm,	to so tudi dobro vedeli, pa je sam po sebi,	A
obleko in ne hoditi okoli razmrščena kakor brinov	grm.	»In molči, ti neumnica, in ne razklepetavaj	A
Za gradom in ob Cesarskem grabnu bi marsikak	grm	vedel povedati, kako si je pomagal Avguštinov	A
Nato ga prevzame trudnost, uleže se pod leskov	grm,	jagode položi poleg sebe in skozi rdečkaste	A
lastnosti. Poznal je tudi vsako drevo, vsak	grm	in ne le samo, dokler je bil še zelen na deblu	A
se vračajo v gozd, ko napoči dan. Sédel je v	grm	za skalo in gledal v jarek, iz katerega bi morale	A
njega to ni motilo, ker poznan mu je bil vsak	grm,	vsak kamen.Na mah je bil pri stari lesniki,	A
kar je je doma v hlevu, in še en češminjev	grm	jim je ostal ‒ vse to je senca proti prejšnjemu	A
nisem se niti ozrla! Pravil mi je, naj zavijem v	grm,	sem celo stekla mimo!Tako sem tekla da me je	A
slepca ali belouško ubije, še ne ve, na kateri	grm	bi jo obesil, da bi jo videlo več ljudi.	A
hrup in potlej se prikrade gor više za krsíkov	grm,	od koder nezapažen vidi in sliši, kar se je	A
bila morala srečati na deželi, je skočila za	grm	in skrivaj od tam pokukala za njim, v mestu	A
razletela na drobne kosce. Poleg bukve je rastel	grm,	iz grma je prestrašen skočil zajec in jo bistro	A
od tod. S tačko si je snela vrv in skočila v	grm,	po ovinkih se je izgubila domov. »Noče!« so	A
butalski policaj zato umaknil Cefizlju v hosto pod	grm	in je dejal: »Če bo tod pod tem grmom mimo pripeljala	A
ročno skočil iz kovačnice in železo vrgel v	grm.	V grmu je ležal volk.	A
prišel za njim in privezoval konja ob leskov	grm	ter mu pokladal detelje, je Janezu obtičala	A
in se skril pod leskov . /\ .. stran 60 . \/	grm.	Počehal se je za ušesom in se čudil teti Ančki	A
gospodarjem, povohal vsako drevo, pretaknil vsak	grm,	skakal na levo in desno daleč v gozd, da ga	A
ravnico, sredi katere je rastel visok leskov	grm.	»Tukajle ga izpustim,« preudari Hudournik,	A
na najvišji veji. Lisko je togotno bevskal v	grm,	polh si je s tačicami vihal brke in se mu smejal	A
naše njive je rastel na groblji košat leskov	grm.	Danes ga ni več.	A
Jedrce je bilo negodno. Potlej sem sedel za	grm.	Polje je bilo tiho, brez ljudi, kajpak na praznik	A
Nič me ni opazila. Skrival me je leskov	grm.	Lisica je sedla na stezo in si obliznila smrček	A
oblanico obesil gnezdo rumeni kobilar, v kateri	grm	se je skril kos.Lastovice so se vrnile in takoj	A
se odmaknili od lipe in se prikrili v logu za	grm.	Čakali smo vrano.	A
bi te koj potrkal in prekucnil v tale glogov	grm.	« »Ali tebe nikoli ne potrka?«	A
Razmakni se, popje, in razvij list in cvet! Oživi,	grm,	in zapoj, zapoj pesem vstajenja in življenja	A
tedaj je udaril vesoljni zbor. Zapel je vsak	grm,	iz vsake drevesne krone se je drobila pesem	A
Hitro se je izkopal iz njega in smuknil spet pod	grm.	»Nič se me ne boj,« mu je rekel Vorh.	A
ločila od Francke, upihnila svetilko, jo skrila v	grm,	prijela za sveženj in spet prosila: »Kar pojdiva	A
prišel Rado!« je siknil Iztok in se pognal čez	grm.	»Čuj, volk je zatulil!«	A
Kar se mu posveti. Zlezel je v	grm	in zaječal z milim glasom kot obupana deklica	A
nekoliko postal, potem se sklonil in razpognil	grm.	Zagledal je Iztokovo belo haljo.	A
Tu in tam se je dvigal iz srede njive gost	grm,	katerega se ni ljubilo iztrebiti ratarju, dobro	A
»Presvetla, bliža se nam senca! Za	grm	je utonila!« Irena je zbežala po stezi proti	A
plamenico, ji udušil luč z roko in jo vrgel v	grm.	»Kje smo?« izpregovori Epafrodit. Spiridion	A
premikal. Le kadar je švignil mimo nje temen	grm,	kadar se je bledo posvetila kaluža, tedaj se	A
pripekalo, vino ga je kuhalo in rad bi bil legel za	grm.	»Toda ne boš,« je preudaril.	A
njimi, celo Joka, ki se mu je ognil s pota v	grm,	pljunil skoz rumene zobe tobakovo vodo in potresel	A
Marevževca. Kakor hitro je bil na samem, je zlezel v	grm,	legel na listje, otipal čutaro v žepu in pil	A
vrgel šibo proč, si poiskal senco ter legel pod	grm.	Tamkaj sem preležal ves božji dan, s klobukom	A
kupe mehko otavo. Silvester se je prikril pod	grm	in čakal noči. Ko so zamigljale goste zvezde	A
tekaš sèm in tja? Sedi na klopco, tjale za	grm,	pa miruj, da te nihče ne vidi in ne sliši, ker	A
so se razpršili po hribovju, pretaknili vsak	grm,	prelezli sleherno skalovje, pogledali v slednjo	A
sem hodil že neštevilnokrat. Znan mi je vsak	grm	ob cestnem jarku, znana vsaka koča, skrita za	A
premehke so bile že jagode; ko je posegel v	grm,	da bi upognil težko polno vejo, se je oprasnil	A
dvorišča; stal je tam, kakor žalosten prašen	grm	sredi neizmerne pustinje.Mařenka je sedela na	A
duhovi... Glej, tu udarim s palico na češminov	grm...	Ali si čula, kakó je vzdihnilo in zatrepetalo	A
te, pa si izginil kakor megla ... kakor vešča v	grm!	“ ”Kje videl?“ sem se začudil.	A
senci. Spravil sem kost v suknjo; legel sem za	grm	in sem se zaključil v klopčič.Tiste čase nisem	A
Postaneta kraj ceste, strmita naravnost v	grm.	”Kaj sta zavohala gnjat, kujona?“ si mislim.	A
za hišo; tam se je bila skrila pod jasminov	grm	za plotom; rdeča nedeljska ruta jo je izdala	A
časih so se mi skrile za deblo, za plot, za	grm,	da sem jih iskal in klical, taval za njimi v	A
je začul korake iz noči. Potuhnil se je za	grm	in je poslušal, nato se je splazil potihoma	A
Tam ob oknu, kjer se je svetil v dnevni luči	grm	na dan poroke zasajenega rožmarina, in je žarel	A
Ljubinj, je zazvonilo v Tolminu poldne. Pod gabrov	grm	je zdrknil na kolena in molil. » ... et benedictus	A
Tisto strmo pot navzdol je tekla. Za	grm	se je skrila, ko me je videla.Slišal sem njena	A
Peter živahno. Obstal je in pokazal na bližnji	grm.	»Tam poglej!	A
bi mu Duša odgovoril. Pokazal je na bližnji	grm	in dejal: »Lej, tu sem bil takrat počenil.Pa	A
grahovski Golja, naj ne šegeta sablje pa naj hiti v	grm,	da ne bo prepozno za njegove židane hlače.Zopet	A
blizu je bilo videti, kot da je na lepem zrastel	grm	v bližini mrhovišča.Plešec prileti, se ogleduje	A
nikdar ni bila prijateljica! To pa naj gre v	grm!	« S temi besedami je vrgel Tinač robec	A
v naročaj kakor obstreljen zajec pod brinov	grm.	Ali mislil si bom, da sem padel po junaški, pošteni	A
Vstali sta ter odšli z vrta. Pri klopi v leskov	grm	pa se je usedel slavec ter zapel žalostno pesem	A
otrokov grob. Nad njim v zidu je poganjal bezgov	grm,	napravljal mu senco ter ga vsako spomlad obsuval	A
katerega je ona nekdaj posipala s cvetjem. Bezgov	grm,	pod katerim je nama kazala mali grob, bil je	A
Sedeli sta tiho in tako mirno, da je v bližnji	grm	usedla se penica ter pričela žvrgoleti drobno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani