gradišče (715)

Tako smo ga gnali prek vsega trga. Pri vhodu v	Gradišče	smo ga pustili.Ščinkovec je bil sila dobrovoljen	A
dan so se vračali na znojnih konjičih sli v	gradišče	in naznanjali starosti Svarunu, da so dobro	A
imenu staroste, vsakega starešino povedel v	gradišče,	kjer so dobili prigrizkov in počitka pa prijaznih	A
zlezel z drevesa. »Če so konjiki ovohali naše	gradišče?	« »Strašno gonijo!	A
jih je v taboru. Do jutra lahko prijezdite v	gradišče,	jaz pa moram biti prej tam, da se hitro dvignejo	A
Iztok je zapazil nekaj ognjev v daljavi. »	Gradišče!	« je vzkliknil.Stisnil je konja, tla so zabobnela	A
bolečinah je Sloven razodel, da je za goro Svarunovo	gradišče,	da ima Svarun zbrane velike črede in da skriva	A
30 . / Razveselil se je, ker je zvedel za	gradišče,	češ bo vsaj nekaj junaškega dela.Tudi po Svarunu	A
Hilbudij premenil smeri ter udaril preko hriba nad	gradišče.	Zakaj dobro so vedeli, da se Bizantinci ogibajo	A
darovale Perunu lepa jagnjeta za zmago očetov.	Gradišče	je čuvala majhna posadka, med njo godec Radovan	A
kreniti v sotesko, da bi mogel že v jutro zgrabiti	gradišče	Slovenov. Še malo ni mislil, da ne bo zmagal	A
sta krenila v hrib, da bi dospela preko gore v	gradišče.	Tračan je vesel obrnil konja in odjahal v najhujšem	A
reči?« »Moj oče Svarun ima dan hodá od tod	gradišče.	V njem so grmade dragega krzna, gore bivolskih	A
pobrali ranjence in jih odvedli na konjih v	gradišče.	Med njimi je bilo kakih petdeset še živih in	A
in v mraku se napotijo čez most nad tabor. V	gradišče	je poslal hitre sle, naj priženo za njimi ovnov	A
bradi!« »Ej, da bi bil Hilbudij potrkal na	gradišče,	ali bi bil tekel Radovan v šumo kakor jazbec	A
nisem sédel noč in dan na okopih in stražil	gradišče	kakor ris v bukovi kobalji?« »Čepel si na okopih	A
nekoč majhen rod Slovenov prodal Bizantincem	gradišče,	mnogo hčerá v sužnost, govedi in ovác, da so	A
vsaj nekaj plena domov po tako srečni zmagi. V	gradišče	je mislil poslati Iztoka, naj ga váruje in brani	A
Hilbudija. In zahrepenel je nazaj, domov v	gradišče,	da bi povedal, kaj se godi zmaganim narodom	A
»Prijatelj, ne hodi, dan se nagiba. Ostani,	gradišče	je tvoj dom, v domu postelja za počitek in hrane	A
divja od Dombrovice do Črnega morjá. Samo naše	gradišče	še miruje. Ali na obod naše zadruge že pljuskajo	A
vendàr ni trenutka dvomil, da mora Irena z njim v	gradišče	Slovenov, da te jasne oči ne sodijo drugam kakor	A
bil napil tegale vina. Zakaj ko sem prišel v	gradišče,	je ležal v travi, zvit v klobko, in ječal v	A
ga je Tunjuš razsul v jezi, ko sem dospel v	gradišče.	Ljubinica se je tresla od groze, ki ji jo je	A
ko pripelje vrli Svarunič to boginjo lepote v	gradišče,	čisto gotovo mrkne sonce od začudenja, vsa dekleta	A
»Kako?« je iztisnil iz širokih prsi. »	Gradišče	prazno.Vse odšlo na vojsko.	A
Toda Anti niso dali Slovenom oddiha. V	gradišče	je prišlo nekaj dni po Iztokovi vrnitvi poročilo	A
Toda udarjen je s slepoto. Vrnila sva se v	gradišče	in Svarun je jokal še grenkejše solzé.« »Smrt	A
junaka čimprej zvedela o nesreči, ki je zadela	gradišče.	Vtem so se že mladci, ki so tekli pred vojsko	A
o ‒ o o‒ zakaj ga nisi?« »Tunjuš je napal	gradišče	‒ očeta ‒« »Kje je Ljubinica?« je kriknil Rado	A
ljudje ‒ veselite se!« Svarun se je vrnil v	gradišče,	po dolini so se posvetile drobne lučke, zmeraj	A
ujete Hune k Donavi, da bi jih takoj odvedli v	gradišče.	Vojska pa je krenila na jugozapad.	A
misli. Prijezdila bo mokra in trudna po brežcu v	gradišče.	Svarun bo zajokal od radosti.	A
daljavi, je Iztok vnovič vprašal Radovana: »Greš v	gradišče?	Ali z nami?	A
je odgovoril naglo in odločno: »Ne grem ne v	gradišče	in ne grem z vami.« »Zakaj bi ne šel?	A
Ne bo ti sile!« »Ne grem v	gradišče,	ker s takimi kričači pevec ne potuje. Oglušil	A
Mislil je na ukane brez trpljenja. »V	gradišče	da bi se vračal?Ali da bi hodil z vami, mladi	A
Epafroditu in njegovemu vinu, pa bi hodil v	gradišče	po sesirjeno mleko ali, kar je še bolj nespametno	A
odposlal pet najhitrejših jezdecev na sever v	gradišče,	da vzradoste očeta Svaruna, ki je v polmračnem	A
za njim kamor koli. Ko so Sloveni prišli v	gradišče,	je tičal starosta Svarun v tesnem stanu in ležal	A
ceste, se na nevisokem, toda strmem griču košati	Gradišče,	siva razvalina nekdanjega zaleškega gradu.Pod	A
katerega skrajni, proti dolini segajoči izrastek je	Gradišče	s svojo razvalino.Ta gorski svet je podoben	A
veliko mlinsko kolo. Na južnovzhodni strani se	Gradišče	izteguje, stikajoč se z belodvorsko posestjo	A
Francu, vajinemu dedu, sami pa so si obdržali	Gradišče,	ki je sedaj moja last.Vidiš, modra preudarnost	A
so frčale treske daleč naokrog. »Ej, zima,	Gradišče	se za tvoje ledeno gospostvo dobro pripravlja	A
»ali me vzameš s seboj in mi malo razkažeš	Gradišče?	« Živahno čebljanje je utihnilo, otroci	A
Urbančič je prihajal pozimi skoraj dan za dnem na	Gradišče,	ne toliko iz čistega človekoljubja in čuta prevzete	A
zapuščal svoj ljubi vrt. Pot ga je peljala na	Gradišče,	kjer je obupanega dečka komaj in komaj potolažil	A
ga je mikalo, da bi še pred večerom obiskal	Gradišče.	Kolo ga je z naglico neslo po prašni cesti in	A
dolini. Že drugo leto po prihodu obeh sirot na	Gradišče	je bila teta po dolgotrajnem prigovarjanju omislila	A
nadomeščal mnoge drage naprave, ki jih skromno	Gradišče	ni zmoglo.Saj je bil vrt z vseh strani zavarovan	A
restrezali izpod strešnega žleba - malo manj ko nič.	Gradišče	je tako rekoč stradalo vode.Učitelj se je pogosto	A
uresničila še tisti večer, zakaj v poznem mraku je	Gradišče	obiskal mlad orožnik.Resda mu je manjkal nasajeni	A
med tem se pa že kako unese. In vrneš se na	Gradišče	in spet bova skupaj stikala po podzemnih votlinah	A
Nekoč je pobaral Luko, kdaj bo smel domov na	Gradišče.	»Domov?	A
miru, kajti prej ali slej se gotovo povrneš na	Gradišče.	Hotel sem te samo opozoriti, da se potrudiš	A
očeta iskat ... Ko doraste, se z njim povrne na	Gradišče	in oba pričneta boj za pravico ... Kar	A
časa, najmanj pa do polnoletnosti, vrnitve na	Gradišče,	še bolj pa mu je bilo žal prekinitve tako uspešnega	A
naj mu pomaga s te strašne Hojanovine nazaj na	Gradišče.	Gotovo ga usliši ...	A
ljudeh. Potem pa me spravite odtod nazaj na	Gradišče!	« Umolknil je za hip in dodal s poudarkom	A
vanje. Razmišljal je tudi o nočnem izletu na	Gradišče,	kjer bi povprašal, kako in kaj, nakar bi se	A
izroči, da te odvedem. Seveda se preseliš na	Gradišče	in vse bo, kakor je bilo ...Tvoja preizkušnja	A
ljubeznijo. Njegove misli so pohitele naprej na	Gradišče	in na Beli dvor, toda nedvomno bi se bil hudomušno	A
ga pozdravljali. Zelo natančno si je ogledal	Gradišče.	Zdelo se mu je tuje in spremenjeno, in marskikaj	A
Urbančičem. Ta dobri človek zares ni bil pozabil na	Gradišče!	Na njegov nasvet so v Lovrekovi odsotnosti iz	A
misli: Lovrekovo odkritje je utegnilo biti za	Gradišče	zelo pomembno.Nazadnje odkriti rov je voda pred	A
otepli in si za silo očedili obleke ter odšli na	Gradišče,	kjer jih je že na pragu pričakovala vznemirjena	A
dopisu iz Zalesja opozarjal deželno vlado na	Gradišče	ter jo pozival, naj ne prepušča svetih spomenikov	A
stvari so potrebni težki denarci. Kje naj jih	Gradišče	vzame?« Lovrek je razočarano zavzdihnil	A
posebna želja: v osebi dekle Ančke je prišla na	Gradišče	nova pomočnica.Pridna ko mravlja je razbremenila	A
bilo tod mnogo izletnikov, ki so prihajali na	Gradišče	zaradi lepega razgleda, zanimivih starin in	A
posamezniki so se približali resnici in menili, da so	Gradišče	dvignile nenavadne okoliščine, spremljajoče	A
in spet nameril svoje korake na gostoljubno	Gradišče«	. Urbančič je končal, si oddahnil in	A
naj se sedanja lastnica brezobzirno razlasti,	Gradišče	pa izroči v upravljanje »Südmarki«, zaslužnemu	A
nemštva ne duha ne sluha. V nedeljo so se na	Gradišče	zgrinjale nepregledne množice, ljudje so posedli	A
okna Belega dvora ... Levo od njega se izteguje	Gradišče,	njegovo ljubo Gradišče ...Ogledni stolp ...	A
od njega se izteguje Gradišče, njegovo ljubo	Gradišče	...Ogledni stolp ...	A
IV.	Gradišče	je mladega gospodarja pozdravilo z razsvetljenimi	A
spomladi ...« S potrtim srcem se je Lovrek vrnil na	Gradišče	in spanje prve noči ni bilo najboljše.7	A
kupovati laško zgodnjo zelenjavo, jim je nekega dne	Gradišče	ponudilo na trg svoje blago, ki je bilo boljše	A
»Izseli se s svojo sestro!	Gradišče	vama odkupim, preplačam, če je potrebno ...Mlada	A
skrbelo, toda skrbela ga je nezaščitena sestra,	Gradišče,	vrt, skrbel ga je Beli dvor. Najbolje bo, če	A
»Tudi, tudi. Saj ona je najbolj silila na	Gradišče	...« Z voščenim obrazom se Lovrek zgrudi	A
grmade grušča, in šele potem z očmi poiskal	Gradišče.	Bela hišica, zelena tratica pred njo, zapuščeni	A
so se Lovrek, Polonica in Ančka preselili na	Gradišče,	ki so ga z združenimi močmi v nekaj dneh uredili	A
izmaličena še pred Lovrekovim povratkom prispela na	Gradišče.	»Gradnikov Lovrek je kupil Beli dvor	A
prejšnji nemir. Z odmerjenimi koraki je zapustil	Gradišče.	Najprej je krenil k poti pod vrtom, od tam pa	A
neki? S postaje sem zavil ob vodi naravnost na	Gradišče.	Neka ženska mi je dejala, da so Gradnikovi na	A
glasnim smehom, »nikar ne obupavajte! Beli dvor in	Gradišče	rasteta in napredujeta.Bolj ko kdaj potrebujeta	A
odgovoril: »Ob štirih nas je vrag nesel še k peku v	Gradišče!	Jedli smo novopečen kruh in brinovec smo pili	A
ki ga vidite tu ob cesti, prosijo gospodje.	Gradišče	je utrjeno, je obcestna stražnica, ki so ji	A
Tako se je lepo vdal in šel z vsem spremstvom v	gradišče,	ki je z griča pazno gledalo v eno stran po cesti	A
so prijezdili iz hoste in zagledali Trlepovo	gradišče.	»Vsaj oglasiti se moramo, sicer bi Trlep utegnil	A
Bèč, Prapreče, Žubina in Gaber so si izbrali	gradišče	na Primskovem, Šentvidci in šentvidski kraji	A
Primskovem, Šentvidci in šentvidski kraji pa	gradišče	nad Šentvidom. »Pa samo živino in blago, otroke	A
potuhnili v hoste, drugi jo hočejo uprasniti na	Gradišče,	jaz pa bi najrajši bežal v Višnjo goro.Trdna	A
bližnji tlačani so tudi že svoje stvari znosili na	Gradišče	in živino skrili v Veliki boršt,« je pater Evstahij	A
ni bati.« »Zakaj pa so Šentvidci zbežali na	Gradišče,	Gabrovci in Témeničani pa na Primskovo?« »Trlep	A
primskovško vino, ki so ga iz hramov prenesli v	gradišče,	da ga Turki ne bi uničili. Med veselimi je poniglavi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani