grad (9.611)

vežite, kmeta pa z batino dregnite. Pot na	Grad	mora biti varna, vse od mesta pa gori do grajskih	A
gospoda se podajajo danes k novemu stolpu na	Grad.	Ti veš, da Barbike ne sme pogledati noben berač	A
Veronika. HERIČ Ko smo podirali njegov kočevski	grad,	smo našli v skriti sobani pravo čarovniško kuhinjo	A
Pojdimo dalje. BARBARA Na	grad,	na grad.Da slišimo do kraja krasno odo tega	A
Pojdimo dalje. BARBARA Na grad, na	grad.	Da slišimo do kraja krasno odo tega vrlega duhovnika	A
jezero, pretemno jezero z visokim otokom in	grad	na otoku je z zlatimi okni, na oknih zarja večerna	A
odpelješ po morju, v zamorski deželi pozidaš si	grad,	obdaš se s sijajem, razkošjem.Jaz ti poskrbim	A
DEJANJE Dvorišče na gradu Ostrovcu. Zadaj	grad	z balkonom. Podvečer.Iz ječe se slišijo zamolkli	A
Mrtva je. Odide na	grad	in kriči.Veronika je mrtva.	A
vaša gnada, če smem prositi. Sem pisal na Gobov	grad	po svojo Smrekarico; jaz in moj sin se bova	A
in suplíke maže. Ni davno tega, kar so ga na	grad	dejali.Da mu le denar pokažeš, ti bo storil	A
zaupnikov v škofiji. Svetuje vam, da ne hodite v	grad,	če bi vas deželni glavar poklical. TRUBAR	A
TURJAŠKI: Vseeno bi vam svetoval, da ne hodite na	grad.	To je sicer pravna dežela, človek se lahko pritoži	A
ROKAVEC: Kdo ste vi? BIRIČ: Na	Grad	gremo, na Grad! Skupina biričev gre po	A
ROKAVEC: Kdo ste vi? BIRIČ: Na Grad gremo, na	Grad!	Skupina biričev gre po ulici.	A
bi vas tam kdo dvajsetkrat zaporedoma gnal na	Grad	in nazaj, bi se mu uprli; tukaj morate še hujše	A
novim življenjem, ki prihaja v ta zapuščeni	grad	z razvitimi prapori ...“ - kako ste se prav za	A
je? Čemu jo skrivaš, kakor kraljično v zidan	grad?	DOLINAR: Kje?	A
stópi v paradiž in je svetnica; stópi v králjev	grad	in je kraljica; stópi v kmečki hram in je kmetica	A
izlivaš! - . / . / stran 89 . / Jacinta, vélik	grad	bo tvoj, si rekel!In dvanajstero svetlih izb	A
- No reci zdaj, govori zdaj, pokaži! Kje	grad,	kje žamet, žida in brokat?In kjé zlato in drago	A
torej, žida, žamet in brokat - JACINTA: In	grad?	PETER: In grad seveda najpoprej, vse bodi	A
in brokat - JACINTA: In grad? PETER: In	grad	seveda najpoprej, vse bodi tvoje, čúdežna Jacinta	A
rada grád! Kaj ni prazen in osamljen Balížev	grad	v gozdiču? ŽUPAN: Ampak straši tam!	A
PETER: Ti zapoveduješ, Jacinta: storjena je reč,	grad	je postavljen, od strehe do kleti pripravljen	A
odpeljem s to lepo gospó Jacinto, bo tvoj ta	grad	in tvoja vsa dolina šentflorjanska! POPOTNIK	A
Popotnik sam; potem zlodej POPOTNIK: Ves	grad	in vsa dolina šentflorjanska!...Glej, zdaj, ko	A
pa lepo življenje? ZLODEJ preplašen: In	grad?	PETER: Le povrni se, zlodej, s smradom svojim	A
Montague še danes k sodišču našemu na stari	grad,	da čujete, kaj dalje vam ukažem.- Pod smrtno	A
mladega, pričakujejo, tega, ki ima v Krškem	grad,	ki bode pa nekdaj tako mogočen, kakor mu je	A
/ . / stran 25 . / DRUGO DEJANJE Fridrihov	grad	v Krškem.Pred vežo vrt PRVI PRIZOR Herman	A
stran 38 . / se iti še danes z menoj na drug	grad,	k dobrim ljudem ‒ VERONIKA Moj bog! FRIDRIH	A
vem, da tebe tudi. Zakaj me ne pelješ na svoj	grad	v Krško in me ne predstaviš gospodi, ki te tam	A
bilo? Ko bi bila jaz doma ostala, nikoli šla v	grad	na Krško, nikoli njega ne spoznala, povedal	A
té solze rodí? ‒ . / . / stran 6 . / Stari	grad	Tam gori na strmih pečinah Zapúščen mi dviga	A
gori na strmih pečinah Zapúščen mi dviga se	grad;	Bršlín mu tovariš jedín je. A sove so v njem	A
blesk ves ugasne, Prikazni izginejo jasne ‒ In	grad	je spet pust in temán. Slikarjeva slika »Končáno	A
stran 36 . / Celjska romanca Noč nad Celjski	grad	že pôzna pada; Kdó na tihem jaše mi iz grada	A
streže v čašo si kristalno. S polnoj čašoj v	grad	nazáj prispéje, Vrže vánjo bíserjev peščíco	A
odoléti glasom Več mogel nisem. Planem tjà na	grad!	»Otrôci zmrznejo mi v jedni uri, Drv prosim	A
bi pokriti« ‒ »Pobêri se!« Ostavil bil sem	grad	‒ In tisto noč sem moral biti ‒ tat!	A
Kak dolgo, Bato, sméli gorski vój, Poslednji	grad	mi branil bodeš svoj? Bojím se, da pogine še	A
Uklénjen Bato mirno mora zréti, Ko vrag razdéva	grad	mu zadnji, sveti. On vidi, kak za zidom pada	A
Tresla bo pred nami se gospôda, Tresel tiranov se	grad.	« »Čija zemlja tá?	A
kralja In tabor nešteti njegóv, Zaklical, da	grad	bi zakléti Odméval od tísoč jekóv:« »Hoj, vstani	A
hud. Črv je tako močno zarjúl, Da se je ves	grad	na kùp sesúl ... « Národna Kaj bliska se tam	A
gospôskih Kljujó nas in ‒ ne odleté!« »Mi séjemo ‒	grad	nam požanje, Njegovo vse, naše pa ‒ nič! In	A
sich rächen.« (I. p.) »Stojí tam Mehovski	grad,	oj, stojí; Na ôknu pa Baltažar Mindorf sloní	A
včeraj pri cerkvi biríč:« »Tá teden na tlako v	grad,	sicer vam bič Po hrbtih zapôje upornih!«‒	A
delo lenúhi! . / . / stran 132 . / Na delo	grad	ves! Ne jé naj, kdor delati neče!«	A
Nocój je vse tiho tam doli ... Zdaj úkaj vsak	grad	naokoli!« »O, miren sedaj je vsak puntar ‒ tlačán	A
énkrat še iti na tlako, Le énkrat h gospôdi še v	grad!	‒«	A
nôči se od njih razloči, Jaše prémo na svoj	grad	na Krki. 2.	A
položil vencev bi obilo, razsvetlil jo kot bajen	grad.	In ko bi nežen deček bil in ne bridko izkušen	A
preslavljen od svéta jaz nekdaj sem vladal ta	grad,	zapravil bogastvo in leta, zapravil življenja	A
Vitovčeva smrt Zapaljena je bela vas, na sivi skali	grad	osvójen. Seljakov jok, vojnikov glas okrog odmeva	A
. / stran 125 . / Čuvaja urno planeta, na	grad	v dvorane.Groza tiha!	A
/ Haran odpove se časti, rodni svoj ostavi	grad;	srčno se upira strasti, svetnih ni mu mar naslad	A
njo se sivi starec zgane in mračno se ozre pod	grad.	Pokaže lehe mi cvetoče pred gradom poleg nizke	A
temo štrli nad reko skala, v temo kipi na skali	grad.	Dvorane grajske razsvetljene iz reke dna žare	A
lepó: »Tam sred lesa zapuščen kraj, tam stal je	grad	zaklet nekdaj. Tam spala je že tisoč let kraljičina	A
izgubil kralj se mlad in prišel je pred beli	grad.	In v grad se kralj izgubil je, kraljičino poljubil	A
se mlad in prišel je pred beli grad. In v	grad	se kralj izgubil je, kraljičino poljubil je	A
mlad jahaje nekdaj skozi. In ko je zagledal	grad	v daljavi črni, pot si je naredil sam med trni	A
pot si je naredil sam med trni. Prišel v	grad,	hodnike je prešel bobneče, sobe prevelike, dvore	A
pripelješ Bosnijanko . / . / stran 47 . / v	grad	turjaški, de verjamem, dé je take res svetlobe	A
močni desni, pred seboj drvi Bosnjake, bášetovi	grad	razdene, reši ′z sužnosti rojake, z njimi bášetovo	A
ko lepa Rozamunda, lepši Lejla mu dopade, v	grad	turjaški je ne pelje, na svoj grad domú jo vzame	A
dopade, v grad turjaški je ne pelje, na svoj	grad	domú jo vzame. Cvet junakov, Ojstrovrhar, ji	A
al samka ostati, se ne možit′. Prišel je v	grad	mlad, lep kancelir, sto zlatih je služil dvakrat	A
omožila je mlajša se hči. Prišel je bil v	grad	marsiktéri svat, iz mesta prišel je nevestni	A
živite brez trpljénja! Koder se nebo razpenja,	grad	je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista	A
ki spred se sprósti, lepotije ti kaže Bléški	grad	na levi strani, na desni griček se za gričam	A
deroči. Odpodí ju hrupno mesto, lepi	grad	ju zasmehuje; gospodar samotne koče revna	A
vrata. nji na strani Helmigis ... Jašeta pod	grad	mogočen. Tam, v Raveni starodavni Flavij	A
- - Ves	grad	že v tihi noči spi, v dvorani Helmigis stoji	A
13 . / In takrat sem postavil jaz Heleni	grad	krasán, najlepši grad, kar jih je kdaj	A
postavil jaz Heleni grad krasán, najlepši	grad,	kar jih je kdaj obžaril sončni dan.	A
3 In takrat sem postavil jaz Heleni	grad	krasán, najlepši grad, kar jih je kdaj	A
postavil jaz Heleni grad krasán, najlepši	grad,	kar jih je kdaj obžaril sončni dan ...	A
v meglo še dežela zavita, in sanja še stari	grad.	Na daljnem, zbledelem tam vzhodu iz noči mladi	A
spoznav, so sablje vedet, je led je led. 89	GRAD	Inicialke iz testamenta v testament péstujejo	A
Pozdravi bog te, belo mesto! Nad tabo sivi, stari	grad;	Iz daljne sem dežele zvesto Prišel te pozno	A
storí se pred mano; Bog sprimi te, sivi, stari	grad!	Pod tabo belo Ljubljano.	A
rožmarin in baziliko, škrlat,* da dehtelo bo v tvoj	grad,	da boš rajši žvrgolela budnico in opomin, dobro	A
Tik ob stezi me pozdravi delavnih mravljincev	grad.	Vsi so urni, pridni, spretni.	A
vedno, do vratu, pa rekel: v sredo greva na Star	grad!	- Po Pelikanovi?	A
ciger, alter ego humorista Vinka Šimka; Star	grad	- celjski grad; ... po Pelikanovi - gre za Pelikanovo	A
ego humorista Vinka Šimka; Star grad - celjski	grad;	... po Pelikanovi - gre za Pelikanovo pot, po	A
Pelikanovo pot, po kateri si prišel na celjski	grad	s severne strani; zdaj je menda nihče ne uporablja	A
svojih nisem jedel. Svatuje dan za dnevom	grad,	po njem veselje vriska; a siromaka mraz in glad	A
glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in	grad,	tuj ves je kras, oh, naši so samo ‒ grobovi	A
moj edini zaklad, odnesel ga s sabo na utrjeni	grad.	Pač sto dragotin ima na graščini, in vendar	A
Tam doli leži, sto belih gradov, kateri li	grad	pač grad je njegov? To, milo nebo, dodeli mi	A
doli leži, sto belih gradov, kateri li grad pač	grad	je njegov? To, milo nebo, dodeli mi vsaj, da	A
je včeraj dal, ko je pod njenim oknom stal.	Grad	beli tiho zapusti, za ljubim svojim pohiti.	A
se drznih valov. Duhovi imajo tam doli svoj	grad,	steklene so stene, srebrna so vrata, dvorana	A
oblak blešči. Spreminja se oaza v hišo, v	grad.	Na ognju prasketa, se smeji škrat.	A
perjanica? Preko mostu sporazuma jahaš na Matjažev	grad.	Mi, ki ‒ lačni volkovi ‒ strmimo, ogenj v očeh	A
zlat nas vabi iz kraja krivic, nemira v beli	grad	pokoja ... Od nemih zatiranj omahovaje klone duša	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani