grčavi (65)

Vendar na poti iz sveta domov ščemi golota,	grčavi	povzdig. Bo mene angelski pretresel slog skoz	A
sledenju tajnem vsi marširajo. Ščemi golota,	grčavi	povzdig zaniha mi telo kot mlado rž. Jo vetrov	A
svoje krhke, astmatične zobke in te požgečkam po	grčavi	roki, tako sem vesela. ‒Draga, pa saj sopeš	A
red in sled skrbnih in previdnih rok. Gabri,	grčavi	in nerodni, kolikor jih je bilo, so bili lepo	A
odveslal Jelenov tretji in tudi že poročeni sin,	Grčavi	Brest.Četrti sin Ostrorogega, Presukani Lisjak	A
Ostrorogega sinovi: Vztrajni Volk, Rjavi Medved,	Grčavi	Brest in Presukani Lisjak.Vsi so nosili risje	A
še eno nebo, raz katero sije luna navzgor.	Grčavi	Brest, tretji njegov sin, pa mora ostati doma	A
njegovemu očetu namenjeno, da se več ne vrnejo, bo	Grčavi	Brest vodil rod.Trlo ga bo nekaj let, pa si	A
jih pekli in kuhali in jedli tudi kar surove.	Grčavi	Brest je imel skrbi čez glavo.Presukani se je	A
tihem jo je pa le malo zaskrbelo, kaj poreče	Grčavi.	On je imel pravico odločiti.	A
gotovo privezal Belo Ovco na domače kolišče, je	Grčavi	Brest koj prvi večer zaklal kozliča. Rada ga	A
OGNJENI VALOVI Poletje se je prevesilo.	Grčavi	Brest je dan za dnem pošiljal ženske na trdino	A
hoteli jesti močnik in podpepelnjak. In je	Grčavi	Brest priganjal k delu, kakor Ostrorogi Jelen	A
ne bo hotel zlepa, móral ga ne bo. Zvečer je	Grčavi	res učakoval Lisjaka, da se povrne z jezera	A
niti grižljaja, svojeglavec nagajivi. Pa se je	Grčavi	ta trenutek spomnil, da je Presukani odrekel	A
bila res lepa, ko ne bo ne njega ne Risa doma.	Grčavi	Brest se je obrnil in odšel v kočo Pegastega	A
vrnejo, kar je tudi mogoče,« se je po tihem veril	Grčavi	Brest, »potem si Zorno Kalino on sam vzame za	A
Kljub temu so bili vsi veslači veseli. Le	Grčavi	Brest je bil redkobeseden.Skoraj nič pa ni govorila	A
daleč za mano.« »Kje je bil?« je stopil iz koče	Grčavi	Brest. »Najprej na kolišču Vitorogega Ovna,	A
Bresta Jezerna. »Kakor zasluži,« je revsnil	Grčavi.	Bela Ovca pa je preteče dvignila kazalec in	A
. / stran 226 . / »Kakoo ‒?« se je branil	Grčavi.	»Nevidni ga hoče pogubiti.	A
kljuke. Z močnimi vrvmi v rokah sta stekla	Grčavi	in Pegasti po pristajnem mostu navzdol.Pa kaj	A
volk okrog drobnice v staji režeča se skrb.	Grčavi	Brest, ki se je izkazal za pridnega in umnega	A
kaka večja nesreča, utegne celo preminiti.	Grčavi	Brest ni več zdržal.»Vendarle pojdem pogledat	A
že naročim, kako in kaj.« Drugo jutro se je	Grčavi	Brest ob prvem svitu spustil s štirimi golobradimi	A
Pretekli so trije dnevi.	Grčavi	Brest se še ni vrnil.Pegasti Ris je premišljal	A
začel povpraševati, kako je doma na kolišču.	Grčavi	mu ni ničesar prikrival.Na Presukanega Lisjaka	A
»Če ga pa ni doma?« »Zastopa ga	Grčavi	Brest.« »Tudi njega ni.«	A
za Vztrajnim Volikom, ki je vodil vrsto, še	Grčavi	Brest in Presukani Lisjak.Rjavi Medved je tokrat	A
Pristal je na levem bregu.	Grčavi	Brest je imel tam v stranskem rokavu potopljene	A
Brestom, ki je vešč takih poslov, pretopita.	Grčavi	mu pa skuje vsaj tenko zapestnico.To natakne	A
kjer je zgoraj v hribih kopal s svojimi sužnji	Grčavi	Brest bakreno rudo. Ostrorogi in Oprezni sta	A
Save. . / . / stran 107 . / BLESTEČE RUDE	Grčavi	Brest je stal na višini in gledal podse v dolino	A
kam se mu mudi, kakor bi ga gonili volkovi.	Grčavi	Brest je togotno zamahnil predse z okrvavljenim	A
Spodaj ob Savi je kriknil jezerni orel.	Grčavi	je pogledal v smer glasu. Videl je, kako je	A
In Srnjak z njim.	Grčavi	Brest je v dolgih skokih odhitel po bregu navzdol	A
nase Zlatolaso Lipo.« . / . / stran 109 . /	Grčavi	je začudeno gledal.Za tega, komaj dobro odraslega	A
ga poslal tebi, da si skoval to zapestnico.«	Grčavi	je gledal Opreznega, kakor bi ne hotel verjeti	A
opljenega brona?« . / . / stran 111 . / »Poglej!«	Grčavi	je peljal Jelena in Srnjaka v svojo kočo.Pokazal	A
»Zato, zato.« »Eee,« se je razvnel	Grčavi,	»do pomladi nakujem sekir in nožev in konic	A
in nožev in konic, da se bo vse lesketalo.«	Grčavi	Brest je hotel Ostrorogega in Srnjaka bogato	A
so se selili vzdolž Save. Slišal jih je samo	Grčavi	Brest.Ni mogel spati.	A
Ostrorogega Jelena. Ob očetovem ognju je sedel	Grčavi	Brest.Pred sabo v naročju je držal plitvo leseno	A
se bo pogovoriti z Opreznim Srnjakom. In je	Grčavi	Brest bolj mislil, kakor pa šepetal: »Zlato	A
posedalo in hodilo okrog ognja; med njimi tudi	Grčavi	Brest, Brneči Topol in Bobneči Panj.Pravkar	A
»Morebiti pa le je,« je še vedno pomišljal	Grčavi.	»Ne.	A
Ni morje.« Ostrorogi in	Grčavi	sta drevak zaobrnila in veslala nazaj proti	A
Ciin, cin, cincidrin, cin, cin.	Grčavi	Brest je neutrudno hitel s svojimi sajastimi	A
postala tekoča. Nato je pa vselej pristopil sam	Grčavi	Brest in odkril pečico.Ni nikomur drugemu zaupal	A
V mrzlem snegu se je bron hitro spet strdil.	Grčavi	je kalupe razvezal.In podobno, kakor iz preklane	A
kakšen nasvet. Na prošnjo Jasnookega Orla je	Grčavi	Brest ulil in skoval kratko pa lično bodalce	A
navezoval koščene drsalke. Za njim sta prišla	Grčavi	Brest in Izvedeni Lésar. Oba sta mu branila	A
Rjavi Medved je od dolgočasja godrnjal.	Grčavi	Brest se je pa jezil.Zmanjkalo mu je cina in	A
šel in rad bi ostal. »Jaz pa,« se je oglasil	Grčavi	Brest, »ne pojdem čez Dravo.Tam ni bakrene rude	A
podobno to leto tudi kolišče pod Rožnim hribom.	Grčavi	Brest in njegovi rudarji in kovači so se prvi	A
hlapcev v svetlem orožju, na čelu grbavi in	grčavi	Peter, ciganom po sledu.Pa kmetje, ki so gledali	A
vozila, oba vkup zvrnila. Kaj ti praviš, moj	grčavi	prijatelj?« Kako je Petru moralo biti, to si	A
je med nama strahopetec!« Rekši, dvigne svoj	grčavi	cepec nad mladeniča, ki se mu je bil tudi v	A
bodem povedal, kje je in kaj. Peter ‒ le-tá	grčavi,	zdaj je v jami pri Krčanih ‒ Peter ga je prodal	A
cerkev. Tu se pa zlepa ne more privaditi ljudi,	grčavi	se mu zdé in včasih celó robati.Najbolj čuden	A
telesa. Moški so po nekem pravilu robustni in	grčavi	kot pastirji, ženske delujejo nekam konjsko	B
je donosnejša prašičereja. »Včasih so rekli:	Grčavi	Slovenci so kmetje.To se je zdaj spremenilo	D
sprednje zobe.« To se zdaj ne dogaja več, a	grčavi	prebivalec pragozda mu tega ni zameril.»Zakaj	D
tega s komunikacijo in spolnostjo ‐ Izraziti,	grčavi	členki izdajajo misleca, ki se še tako nepomembnih	P
s staro, pomirjujočo povojno dobo«, kajti »	grčavi	jugoslovanski komunist je bil res zadnji izmed	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani