nova beseda iz Slovenije

grčavi (65)


Vendar na poti iz sveta domov ščemi golota,      grčavi      povzdig. Bo mene angelski pretresel slog skoz  A
sledenju tajnem vsi marširajo. Ščemi golota,      grčavi      povzdig zaniha mi telo kot mlado rž. Jo vetrov  A
svoje krhke, astmatične zobke in te požgečkam po      grčavi      roki, tako sem vesela. ‒Draga, pa saj sopeš  A
red in sled skrbnih in previdnih rok. Gabri,      grčavi      in nerodni, kolikor jih je bilo, so bili lepo  A
odveslal Jelenov tretji in tudi že poročeni sin,      Grčavi      Brest.Četrti sin Ostrorogega, Presukani Lisjak  A
Ostrorogega sinovi: Vztrajni Volk, Rjavi Medved,      Grčavi      Brest in Presukani Lisjak.Vsi so nosili risje  A
še eno nebo, raz katero sije luna navzgor.      Grčavi      Brest, tretji njegov sin, pa mora ostati doma  A
njegovemu očetu namenjeno, da se več ne vrnejo, bo      Grčavi      Brest vodil rod.Trlo ga bo nekaj let, pa si  A
jih pekli in kuhali in jedli tudi kar surove.      Grčavi      Brest je imel skrbi čez glavo.Presukani se je  A
tihem jo je pa le malo zaskrbelo, kaj poreče      Grčavi.     On je imel pravico odločiti.   A
gotovo privezal Belo Ovco na domače kolišče, je      Grčavi      Brest koj prvi večer zaklal kozliča. Rada ga  A
OGNJENI VALOVI Poletje se je prevesilo.      Grčavi      Brest je dan za dnem pošiljal ženske na trdino  A
hoteli jesti močnik in podpepelnjak. In je      Grčavi      Brest priganjal k delu, kakor Ostrorogi Jelen  A
ne bo hotel zlepa, móral ga ne bo. Zvečer je      Grčavi      res učakoval Lisjaka, da se povrne z jezera  A
niti grižljaja, svojeglavec nagajivi. Pa se je      Grčavi      ta trenutek spomnil, da je Presukani odrekel  A
bila res lepa, ko ne bo ne njega ne Risa doma.      Grčavi      Brest se je obrnil in odšel v kočo Pegastega  A
vrnejo, kar je tudi mogoče,« se je po tihem veril      Grčavi      Brest, »potem si Zorno Kalino on sam vzame za  A
Kljub temu so bili vsi veslači veseli. Le      Grčavi      Brest je bil redkobeseden.Skoraj nič pa ni govorila  A
daleč za mano.« »Kje je bil?« je stopil iz koče      Grčavi      Brest. »Najprej na kolišču Vitorogega Ovna,  A
Bresta Jezerna. »Kakor zasluži,« je revsnil      Grčavi.      Bela Ovca pa je preteče dvignila kazalec in  A
. / stran 226 . / »Kakoo ‒?« se je branil      Grčavi.     »Nevidni ga hoče pogubiti.   A
kljuke. Z močnimi vrvmi v rokah sta stekla      Grčavi      in Pegasti po pristajnem mostu navzdol.Pa kaj  A
volk okrog drobnice v staji režeča se skrb.      Grčavi      Brest, ki se je izkazal za pridnega in umnega  A
kaka večja nesreča, utegne celo preminiti.      Grčavi      Brest ni več zdržal.»Vendarle pojdem pogledat  A
že naročim, kako in kaj.« Drugo jutro se je      Grčavi      Brest ob prvem svitu spustil s štirimi golobradimi  A
Pretekli so trije dnevi.      Grčavi      Brest se še ni vrnil.Pegasti Ris je premišljal  A
začel povpraševati, kako je doma na kolišču.      Grčavi      mu ni ničesar prikrival.Na Presukanega Lisjaka  A
»Če ga pa ni doma?« »Zastopa ga      Grčavi      Brest.« »Tudi njega ni.«   A
za Vztrajnim Volikom, ki je vodil vrsto, še      Grčavi      Brest in Presukani Lisjak.Rjavi Medved je tokrat  A
Pristal je na levem bregu.      Grčavi      Brest je imel tam v stranskem rokavu potopljene  A
Brestom, ki je vešč takih poslov, pretopita.      Grčavi      mu pa skuje vsaj tenko zapestnico.To natakne  A
kjer je zgoraj v hribih kopal s svojimi sužnji      Grčavi      Brest bakreno rudo. Ostrorogi in Oprezni sta  A
Save. . / . / stran 107 . / BLESTEČE RUDE      Grčavi      Brest je stal na višini in gledal podse v dolino  A
kam se mu mudi, kakor bi ga gonili volkovi.      Grčavi      Brest je togotno zamahnil predse z okrvavljenim  A
Spodaj ob Savi je kriknil jezerni orel.      Grčavi      je pogledal v smer glasu. Videl je, kako je  A
In Srnjak z njim.      Grčavi      Brest je v dolgih skokih odhitel po bregu navzdol  A
nase Zlatolaso Lipo.« . / . / stran 109 . /      Grčavi      je začudeno gledal.Za tega, komaj dobro odraslega  A
ga poslal tebi, da si skoval to zapestnico.«      Grčavi      je gledal Opreznega, kakor bi ne hotel verjeti  A
opljenega brona?« . / . / stran 111 . / »Poglej!«      Grčavi      je peljal Jelena in Srnjaka v svojo kočo.Pokazal  A
»Zato, zato.« »Eee,« se je razvnel      Grčavi,      »do pomladi nakujem sekir in nožev in konic  A
in nožev in konic, da se bo vse lesketalo.«      Grčavi      Brest je hotel Ostrorogega in Srnjaka bogato  A
so se selili vzdolž Save. Slišal jih je samo      Grčavi      Brest.Ni mogel spati.   A
Ostrorogega Jelena. Ob očetovem ognju je sedel      Grčavi      Brest.Pred sabo v naročju je držal plitvo leseno  A
se bo pogovoriti z Opreznim Srnjakom. In je      Grčavi      Brest bolj mislil, kakor pa šepetal: »Zlato  A
posedalo in hodilo okrog ognja; med njimi tudi      Grčavi      Brest, Brneči Topol in Bobneči Panj.Pravkar  A
»Morebiti pa le je,« je še vedno pomišljal      Grčavi.      »Ne.  A
Ni morje.« Ostrorogi in      Grčavi      sta drevak zaobrnila in veslala nazaj proti  A
Ciin, cin, cincidrin, cin, cin.      Grčavi      Brest je neutrudno hitel s svojimi sajastimi  A
postala tekoča. Nato je pa vselej pristopil sam      Grčavi      Brest in odkril pečico.Ni nikomur drugemu zaupal  A
V mrzlem snegu se je bron hitro spet strdil.      Grčavi      je kalupe razvezal.In podobno, kakor iz preklane  A
kakšen nasvet. Na prošnjo Jasnookega Orla je      Grčavi      Brest ulil in skoval kratko pa lično bodalce  A
navezoval koščene drsalke. Za njim sta prišla      Grčavi      Brest in Izvedeni Lésar. Oba sta mu branila  A
Rjavi Medved je od dolgočasja godrnjal.      Grčavi      Brest se je pa jezil.Zmanjkalo mu je cina in  A
šel in rad bi ostal. »Jaz pa,« se je oglasil      Grčavi      Brest, »ne pojdem čez Dravo.Tam ni bakrene rude  A
podobno to leto tudi kolišče pod Rožnim hribom.      Grčavi      Brest in njegovi rudarji in kovači so se prvi  A
hlapcev v svetlem orožju, na čelu grbavi in      grčavi      Peter, ciganom po sledu.Pa kmetje, ki so gledali  A
vozila, oba vkup zvrnila. Kaj ti praviš, moj      grčavi      prijatelj?« Kako je Petru moralo biti, to si  A
je med nama strahopetec!« Rekši, dvigne svoj      grčavi      cepec nad mladeniča, ki se mu je bil tudi v  A
bodem povedal, kje je in kaj. Peter ‒ le-tá      grčavi,      zdaj je v jami pri Krčanih ‒ Peter ga je prodal  A
cerkev. Tu se pa zlepa ne more privaditi ljudi,      grčavi      se mu zdé in včasih celó robati.Najbolj čuden  A
telesa. Moški so po nekem pravilu robustni in      grčavi      kot pastirji, ženske delujejo nekam konjsko  B
je donosnejša prašičereja. »Včasih so rekli:      Grčavi      Slovenci so kmetje.To se je zdaj spremenilo  D
sprednje zobe.« To se zdaj ne dogaja več, a      grčavi      prebivalec pragozda mu tega ni zameril.»Zakaj  D
tega s komunikacijo in spolnostjo ‐ Izraziti,      grčavi      členki izdajajo misleca, ki se še tako nepomembnih  P
s staro, pomirjujočo povojno dobo«, kajti »     grčavi      jugoslovanski komunist je bil res zadnji izmed  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA