gozd (5.733)

kakor kmetič, ki da zanesti odvišno mačko v	gozd.	Ne, vitez Herič, ni še meni sojeno umreti.	A
za psa ni dobro, če je v rudniku. Pes spada v	gozd	ali na polje, ni res? JULA: Res je, Honza	A
In šele jesen! Jeseni naš	gozd	zadiši in zažari.Takih barv še niste videli	A
tako ... je fant vzel nož in odšel v Krakovski	gozd,	tja, kjer sta se onadva shajala, počakal ju	A
ukazal gospodar: če mu reče na polje, ne pojde v	gozd.	JERMAN vstane: Žal mi je, da vas ne razumem	A
ne skrijete? Zakaj ne pobegnete v samoto, v	gozd?	Jaz na vašem mestu bi si napravila vilo visoko	A
jutri pote, denem te v svoj koš in ponesem te v	gozd,	tam te pustim in volkovje pridejo in te vzemó	A
CVETIČEK Mož mi je rekel, da me vzame in nese v	gozd,	da me volkovi raztrgajo. ZOVOLJ dvigne palico	A
Zagrinjalo pade . / . / stran 70 . / ČETRTO DEJANJE	Gozd	PRVI PRIZOR Veronika, Janko VERONIKA Trudna	A
Na Zalesju?! Fij! To je pa res lep	gozd!	Pečarica.Pregosto je.	A
steza med redkimi smrekami. Na desno se začenja	gozd,	pot gre kvišku, na levi je pašnik s nizkim grmičevjem	A
Čuj, lovski rog glasí se Po dobravi! Tam, kjer	gozd	jasní se, Zgrúznen spal pod palmoj je sred laza	A
Nad bujnim resjem in lepenjem bršljan prepleta	gozd	z zelenjem. Počijem naj na zapuščeni klopi,	A
Različne barve, rasti in peres združujejo se v	gozd	‒ ta dar nebes. Ima še drugi gozd moj mili rod	A
združujejo se v gozd ‒ ta dar nebes. Ima še drugi	gozd	moj mili rod, gozd pesnikov pritličnih in velikih	A
dar nebes. Ima še drugi gozd moj mili rod,	gozd	pesnikov pritličnih in velikih. Na dan priniknejo	A
Kako bi pač uslugo ti povračal? Moj	gozd,	počakaj!Pridem že na vrsto.	A
lozo ni prišel, da bi prelepo spet otel. Pa v	gozd	izgubil kralj se mlad in prišel je pred beli	A
duša zapuščena, vzdiše, jaz mislim, mislim, v	gozd	grem tiho, tiše... »Pozdravljen!	A
stran 230 . \/ Melanholične misli Skozi	gozd	je šel, skozi temen gozd v srcu žalost in bridkost	A
Melanholične misli Skozi gozd je šel, skozi temen	gozd	v srcu žalost in bridkost. Vprašal je drevo	A
III	Gozd	pretíhi! Zadnji vzdíhi k tebi s prs	A
penéčo Drávo! Ptíčice kriláte, dom vam krásen	gozd,	da Slován v domovju tujcev bóde prost.	A
4 Tihi mir po pólju vláda, lógu, tèmni	gozd	le čúje šum drevés. Lógu kralj, vladár je	A
vrabec miren, ko sovražna ga usoda čez ves	gozd	poganja širen: od izhoda do zahoda.--	A
-- Búrja sílna pridrvíla v	gozd	odéjo bélo je; zíma razprostíra kríla --	A
V GOZDU Kakó boléstno danes	gozd	vzdihúje, kot da priroda se joče; iz drevja	A
beséde zveníjo: ”Le šumi, vzdihaj, oj ti	gozd	skrivnóstni, poj še v žalóbnejših glásih	A
nezvestobo mi péli. In spevi vsi za mano v	gozd	duhtéči zvokom so besnim hitéli. To	A
ki srce pretresa ... Le šumi, vzdíhaj, oj ti	gozd	skrivnostni, poj še v žalóbnejših glásih	A
žalúje; lahnó v sanjah utíhnejo beséde,	gozd	pa bučí in vzdihúje.-	A
Jesenska pesem 20 Gospa 21 V parku 22 Jesen 23	Gozd	25 Zapuščena polja 26 Bor 27 Vran 28 Zima 29	A
. / stran 19 . / Jesenska pesem Tihotni	gozd,	tihotni gozd, kam del si svoj nakit zeleni,	A
. / Jesenska pesem Tihotni gozd, tihotni	gozd,	kam del si svoj nakit zeleni, s katerim tajno	A
Jesen, jesen! ... . / . / stran 25 . /	Gozd	Tako tih in otožen tam gozd stoji, kot vojnik	A
stran 25 . / Gozd Tako tih in otožen tam	gozd	stoji, kot vojnik razorožen temno vase strmi	A
leži, v vrhovih hrast ječi, razbij se, noč,	gozd,	daj poti, na poti popotnik stoji!...	A
SNEG Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi	gozd	in na poljano, nekje kraguljčki, hitri beg,	A
leži, v vrhovih hrast ječi, razbij se, noč,	gozd,	daj poti, na poti popotnik stoji!...	A
Bogu dušo zroči, okrog njega, vse vrišč, nočni	gozd	završi, Žužem komaj da križ še stori. »Divja	A
Sneg Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi	gozd	in na poljano, nekje kraguljčki, hitri beg,	A
spominjanje, medtem je skozi okno videti domači	gozd,	razmočene in blatne ceste (saj res - dežuje	A
med drevesi; svet skrčen in leden. Obiščem	gozd	‒ kontrolna točka pet.Veselje.	A
Vse se vrača v ničto točko. V	gozd,	kjer sta doma ščebet in brbot ... ... mladičkov	A
Ko sva po cvetečem polji hodila; Ko čaka me	gozd	zaraščen, teman, Zdaj boš od tujca se poslovila	A
Če ne boš spala, burja te strese, v temačen	gozd	te s sabo odnese ... ! Nina, oj, nana, punčka	A
žulaj, žuli! . / . / stran 24 . / Breza Zopet	gozd	zeleni. Pa kako je s tabo, breza?	A
vračam, nihče me ne pričakuje. Kadar grem skoz	gozd,	še ptice onemijo drobni žarki sonca plaho v	A
bodo drva naredili!« V silnem strahu zatrepeče	gozd	mogočen, a iz hrasta se odzove glas odločen	A
glasbenik; Dopoldne III. polulska hosta -	gozd	pri posestvu na Polulah pri Celju, ki ga opisujem	A
visi nad bregom, čez dol besni leden vihar in	gozd	in plan ječi pod snegom ‒ gorje ti, uboga sončna	A
vihar je nocoj. Po polju leže junaške vrsté ko	gozd	poražèn, posečen enkràt ne bo več košat, ne	A
Sneženi prt zemljo odeva, krasnà pod njim sta	gozd	in plan; z nebá jasneje sonce seva, kot je sijalo	A
ne išči rešitve od črnih bregov. Grem skozi	gozd.	Črna so debla.	A
jagode se v dežju bleščijo, v dalji temneva borov	gozd,	topoli pod hribom šumijo, šumijo. Šumeča prihaja	A
................................ 424 Zeleni	gozd	je lovčev raj .............................	A
me noče imet′. . / . / stran 425 . / Zeleni	gozd	je lovčev raj Zeleni gozd je lovčev raj in	A
425 . / Zeleni gozd je lovčev raj Zeleni	gozd	je lovčev raj in krasen res je gozd, frče tam	A
Zeleni gozd je lovčev raj in krasen res je	gozd,	frče tam ptice ′z kraja v kraj in hvalijo svoj	A
frče tam ptice ′z kraja v kraj in hvalijo svoj	gozd.	Studenec iz skalin kipi, vrši tja v temni gozd	A
Studenec iz skalin kipi, vrši tja v temni	gozd.	Po drevju listje vmes šumi, šumi, vrši ves gozd	A
Po drevju listje vmes šumi, šumi, vrši ves	gozd.	Oj, ptičji glas, oj, šum vode in tvoj šepet	A
ptičji glas, oj, šum vode in tvoj šepet, o	gozd.	To dviga lovčevo srce, da ljubi tebe, gozd!	A
gozd. To dviga lovčevo srce, da ljubi tebe,	gozd!	Z nobenim purgarjem Z nobenim purgarjem ne	A
pogreznejo trate . / . / stran 44 . / Moj	gozd	ima vijolična tla Položim se nanje in se zatkem	A
MOJA LJUBEZEN 11 UMETNIKOV SVET 12 JOK NOČI 13	GOZD	14 NE BODI ŽALOSTNA 15 ČAR V PREDDVERJU 17	A
svilenih metuljev hlapi. . / . / stran 14 . /	GOZD	Vsakdo izmed njih je v njem nekdo, a sam brez	A
Za preživele iz legend, balad Verjanko hodi v	gozd	po moško strd in včasih vsem po vrsti srajce	A
orožniki v hišo. Nocoj pojde njen oče po oglje v	gozd,	kakor je hodil redno že več let kot oglar dobavitelj	A
morala Žoklji verjeti, da je sin zares odšel v	gozd.	Stari Žok je čepel v hiši in krehal; tudi od	A
desna pelje v . /\ .. stran 98 . \/ Trnovski	gozd,	srednja pa se spušča v grgarsko dolino. Konjička	A
prinese, kar je bilo naročeno. Drugi je odbrzel v	gozd	po suh macesnov lišaj, tretji po smolo, četrtega	A
predniki, je bilo namreč naravno zaščiteno.	Gozd,	voda in močvirja so bile v preteklosti težko	A
bil strupen plin, ki je legel na deteljo in	gozd;	na Nanosu so pastirji sneli ovcam zvonce. Goriško	A
razpadala v svetel prah. Fantje so molčali in	gozd	je molčal; neslišno je ponujala praprot svoje	A
pa je kolo za krmilo in ga po stezi peljal v	gozd.	Sevé, vsa vas je vedela, da ga tam pričakuje	A
ljubezni, takó naivna je bila, da ju bo borov	gozd	spet ponašil.Računala je: govorila bosta o časih	A
Kobarida vzdiguje na Vrsno. Tam se prav takó	gozd	zdaj pa zdaj umakne ob strani, ni predaleč,	A
svojega bivanja tukaj niti enkrat pogledal na	gozd	kot na del proste narave, razločno pa se zavedam	A
dosežejo površino. Saj, in hočem reči, da je bil	gozd	pri vsem tem nedolžen, a kljub temu sem mu takrat	A
Ker zdaj so se izpod stropa sprožili curki in	gozd	teles poskakuje pod vrelim dežjem in si drgne	A
da je zrak okužen, kakor da razpadata hrib in	gozd,	kakor da gnije samo srce planine.A kljub temu	A
bilo videti, se bo začel prebujati tudi smrekov	gozd,	ta temno zeleni ščit, ki zagrinja bunker in	A
terasami, ko bo odšel poslednji tovornjak? Bo	gozd	šumel in se bo dež spomladi neusmiljeno ulival	A
nji, tovornjak pa je stekel po cesti in skozi	gozd	v smeri velikega kresa, ki so ga prižgala zavezniška	A
. /\ .. stran 221 . \/ Na levo je ves čas	gozd,	na desno pa ponekod gmajna, ponekod kamnit obronek	A
ker zdaj so se sprožili curki izpod stropa in	gozd	teles poskakuje pod vrelim dežjem in si drgne	A
umirajočem ozračju pogina. Pa tudi smrekov	gozd,	temnozeleni ščit, ki zagrinja barako s krematorijem	A
zadnji kamion odšel in bodo ostale barake same?	Gozd	bo šumel, dež se bo spomladi neusmiljeno ulival	A
poti, ki se je nalahko spuščala navzdol skozi	gozd,	prah na tleh pa je bil že ves napojen in strnjen	A
uri oddaljena in pot do nje je peljala skozi	gozd.	Mama seveda ni šla z nami, ker je bolehala, oče	A
strog. Na desni je globoko molčal Rejčev bukov	gozd,	negiben in zamaknjen.Na levi je sredi poseke	A
odločil, vzel sekiro in samokres ter odhitel v	gozd,	da bi jih tam počakal, se z njimi spoprijel	A
trobente plava tako počasi in tako nežno skozi	gozd!	Kakor vzdih.	A
čeprav je bridko donela. Kolovoz je zavil v	gozd.	Med navpičnimi, temno rjavimi debli visokih smrek	A
krenil naprej. Stezica je kmalu izginila v	gozd.	Spet navpična rjava debla visokih smrek in med	A
kakor na ukaz in jo kar na slepo mahnil skozi	gozd,	toda prav kmalu se je znašel na trdem kolovozu	A
nihalo v temnem stolpu... Veter je potegnil skozi	gozd.	Pred noge mu je priletel suh hrastov list, vztrepetal	A
Seveda, toda kje naj vzame denar. Saj ima vendar	gozd,	star gozd, katerega se Jakob ni nikdar pritaknil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani