nova beseda iz Slovenije

gostilničar (379)


In kako smo potem zalivali, ah! Naš      gostilničar      toči namreč izborno kapljico. Ali ostaneta gospoda  A
podjetnik in trgovec DOBNIK, posestnik in      gostilničar      ALMA, njegova hči KOŽELJ, inženir  A
stran 13 . / KOKALJ (važno): Zato, ker      gostilničar      vara z njo državne organe. MENTEJ No, pa spet  A
zdaj se zgrudi, zdaj se zgrudi, a ni ovehnila.      Gostilničar      pa da je jecljal, ko da prosi vbogajme, naj  A
stran 192 . \/ spet ovehnila vznak. Potem ju je      gostilničar      porinil v avto in zaloputnil vratca.Nekdo je  A
polna ljudi. Vsi so molčali, samo trgovec in      gostilničar      Modrijan, ki se je v kuhinji tiščal med ženskami  A
svojim momljanjem in premikanjem rok po mizi.      Gostilničar      je z neskrito radovednostjo, ki je delovala  A
imajo za čisto posebnega človeka. Vendar on,      gostilničar,      meni, da stari Rus pač ni nič drugega kot navaden  A
šnops. Zdaj je želel vprašanja postavljati      gostilničar,      toda brez besed sem plačal, vstal in odšel.  A
seveda na stvar pogledaš z bizarne plati, kot      gostilničar:      nekoliko čuden norec sicer, a vendar navsezadnje  A
protitankovskimi minami, so bile nepoškodovane.      Gostilničar      je med vozili zagledal uniformirane ljudi in  A
za mizo, pametna. Gostič, ki je bil sam tudi      gostilničar,      je vzel pipo iz ust, pljunil pod mizo in menil  A
let nisva videla.« »Prav rad, Jože,« je menil      gostilničar,      »če bi le smel. Ali vidiš tam na steni tarifo  A
njegov oča, predstojnik krčmarskega ceha in      gostilničar      »Pri črnem volu«. A oglasil se je Jožef Hren  A
za pijačo. Takrat je bila gostilna prazna in      gostilničar      je moral biti zadovoljen z drobižem. Naneslo  A
pozdravil: »Bog daj, gospodična!« O, Šipelj je bil      gostilničar,      torej olikan človek: on se ni norčeval!Ko je  A
»Ha, ha, ha! Imaš prav Luka!« je pritegnil      gostilničar      in duškoma zvrnil ponujeni kozarec. »Tič si  A
ubogega Lovreka, ki ga je bil bržkone izdal      gostilničar      pod Stropnico, češ on hrani drobiž, ostanke  A
enkrat priklonil in sedel na stol, ki ga je bil      gostilničar      uslužno primaknil poleg odvetnikovega.   A
zaprašenih okvirjih, za pečjo je dremal zaspan      gostilničar.     Gledal sem skozi okno v zeleno, sončno daljavo  A
ustavljali vozniki. Nobenega voza ni bilo pred njo;      gostilničar,      póstaren človek s prijaznim obrazom, iz katerega  A
notri, Lojze, kaplja slivovca to bo pogrela.“      Gostilničar      je pozdravljal že od daleč. ”Kam pa?  A
Lojze sta jedla, dokler ni bil krožnik prazen,      gostilničar      je stal poleg in je govoril.Prijetno mu je bilo  A
ga populijo osli.“ Učitelj je naročil vina,      gostilničar      je prinesel Lojzetu gnjati in belega kruha.  A
se in širili, spajali se v čudovite podobe.      Gostilničar      je zdaj pa zdaj odprl vrata in pokazal svoj  A
je dvignil eden mož in prišel k nji. Bil je      gostilničar      Kranjc, poznan po svoji dobrodušni hudomušnosti  A
Pušar vrlo razumen mož. Sicer pa je bil Pušar      gostilničar.     Imel je vedno dobra vina, dasi niso bila najmočnejša  A
oglodavale, da jih ni premotil Janez Detela,      gostilničar      za frančiškansko cerkvijo, ki je bil ta večer  A
bodo pene po vrčih!« Pri tem se je pošteni      gostilničar      obrnil ter namerjal stopiti v pivnico.Pri vratih  A
Plavček!«      Gostilničar      je pristopil ter pil iz vrča.Oni ga je zaničljivo  A
rad druge pretepaval. Komaj je stopil tepeni      gostilničar      iz sobe, prihrumela je v njo tolpa dijakov,  A
bodem jaz za njim lazil! Ali meniš, da sem kak      gostilničar,      ki pred vsakim Kraševcem prah liže!Tu sèm naj  A
deželni glavar!« »Volk Engelbreht!« začudi se      gostilničar.      »In kaj če pri tebi?«   A
Plavček!«      Gostilničar      je spoznal, da ima dolgega Kljukca v rokah;  A
tobakiro, se je tobak usul po mizi. Pritekel je      gostilničar      in temu je zlatar zaukazal, da naj pokliče hlapce  A
tovariša Plahtaliča; vendar se skoro umiri, ko mu      gostilničar      pove, da je Francoz z dušo in telesom, da pa  A
To noč bova prebedela.      Gostilničar      sem sicer, ali postreči ti nimam z ničimer nego  A
ne moreš drugače nego li po moji zapovedi.      Gostilničar,      prinesi vode!Vode!   A
oziraje se po sobi; »ta mož ni doktor; tudi      gostilničar      ni videti, da bi bil.Kje sem neki?   A
nadlege. Tako pohlevnega pivca si želi vsak      gostilničar.     Tudi naši gostje so začeli enoč premlevati to  A
Carjevo milico je vzel postaven, imovit meščan ‒      gostilničar      Nilkar.Po vsem Dolenjskem se čuje en glas in  A
do časa pa je prišel na občino tudi Birtek,      gostilničar      in župan, ki ga je povsem vrtela njegova gospodovalna  A
Ob cesti je stala velika hiša.      Gostilničar      je postavil pet škafov vina in ga prodajal našim  A
padli dve granati. . /\ .. stran 201 . \/      Gostilničar      jo je popihal v hišo.Mi smo se pa vzpenjali  A
in krenila k Žurgi v kuhinjo, kjer je stari      gostilničar      zbijal šale iz domačega skopuha, ki ni hotel  A
kakor v Nemčiji,« se je oglasil na pol pijani      gostilničar      in svetlo pogledal čedno natakarico, ki je šla  A
Bil je pevec od mladih let.      Gostilničar      je bil do nedavnega gasilski načelnik, občinski  A
gospod motijo. Ni jih, da veste,« je odgovoril      gostilničar.      »Hudobni ljudje so raznesli vesti in govorico  A
pomoči sam potreben, še svojega konja nimam!«      Gostilničar      je prišel miriti, ker se je bal orožnikov.   A
če takoj pomrejo tisti rdeči!« je zagodrnjal      gostilničar.      Na vratih so se prikazali orožniki.  A
Še norčujejo se iz zaupnikov. Pa      gostilničar,      kakšen je!Naprednjaka se dela, pa je tak, da  A
zapahe, dam tudi jaz,« je rekel široki stari      gostilničar      in ponudil tri kovače. »Še otepalo se vam bo  A
Oblečen je bil vedno v lovsko obleko. Bil je      gostilničar,      trgovec in veljaven kmet.Njegov rod je imel  A
sta umrla, končala sta z gostilno. Nov, močan      gostilničar      je začel obrt. Tako živi vas ob cesti...   A
Prosim, gospod,« pravi dekle Majdiču, »mogoče ima      gostilničar      kako postelje odveč?« »Terezinka, za lepega  A
belo roko dolge in razmršene lase, je bil on.      Gostilničar      se mu je priklonil in pozdravil: Kako se počutite  A
cerkvenimi svečniki. . / . / stran 35 . / Hlapec      Gostilničar      Konda in njegov hlapec Tone sta kupila v Beli  A
da bi oba skupaj žalostno posmrčavala. »Hej      gostilničar,     « kliče slikar, »he, he!« Mož, debelušen, na  A
Dva večerjava.«      Gostilničar      jima prinese sam večerjo. Delavcu se tresejo  A
lačen,« pravi nazadnje in gleda mirneje predse.      Gostilničar      pride spet mimo, prisede in vpraša: »Odkod sta  A
dopoldne Rad bi prišel stvari do dna.      Gostilničar      pri Spornu se me je spomnil ‒ tisto noč sem  A
desnico ter jo odvedel iz dvorane v vežo, kjer je      gostilničar      napravil nekak »buffet«. »Danes ste  A
načelnik Bibolaz, ko se je vrnil pirhastolici      gostilničar.      »Kje so moje rožice!« je vzdihnil starikavi  A
Brakirja sta bila brata mesar Klobasar in      gostilničar      Kašoliznik.Močni, plečati mesar se je ponašal  A
se čudila, da je vse tako tiho. Pirhastolici      gostilničar      je ujel pujsa za rep, močni mesar Klobasar pa  A
gospod. »Dober večer, ljubi mož!« je nagovoril      gostilničar      Mataja.»V hiši imamo sobo, ki je za goste, kakršen  A
zaploskalo. »Če ste pijani, pojdite spat!« je velel      gostilničar,      ki je prihitel k Mataju. »Od dveh poličev naj  A
tudi sam ata Joža Žužamaža, župan, posestnik,      gostilničar      in obenem načelnik polževskega prostovoljnega  A
domačinih in tujcih, zakaj spoštovani meščan in      gostilničar      Vid Čičigoj, imenitni predstojnik krčmarske  A
pozdravil vitez Doljanski. »...zdrav ... « je zagodrnjal      gostilničar      in šel proti vratom. S svojim hladnim vedenjem  A
prevzetnosti se je bil nalezel od gostilničarja,      gostilničar      pa od mestnega pisarja.Edino veselje je užival  A
vipavca, kajti vsak je moral plačati takoj.      Gostilničar      je spravljal denar v močno hrastovo skrinjico  A
vprašal za račun. »Dve sto goldinarjev,« odvrne      gostilničar.      »Kako?  A
Jajc je že dosti, samo kraljev ni!« se odreže      gostilničar.      Ko je bil pisatelj in satirik Jonathan Swift  A
žejen v gostilno in naroči kozarec limonade.      Gostilničar      ga vpraša, ali naj doda limonadi nekaj kapljic  A
« Ko je Preobraženskega zanimalo, zakaj je      gostilničar      to rekel, se je ta sprva branil in ni hotel  A
da lahko pove kot gentleman gentlemanu, se je      gostilničar      omehčal in dejal: »Hrvat, to je pošten človek  A
čašico alkohola več, kot mu jo je voljan dati      gostilničar,      ali možak, ki bi rad dokazal, da še lahko ravno  A
so bili v tistih temnih časih tako pogosti.      Gostilničar,      ki se je ustrašil spotike, je nezavestnega d  A
O ne, vaša ekscelenca, ni hudič,« je odvrnil      gostilničar.      »Medtem ko je bil v nezavesti, smo ga preiskali  A
je ugledni gost zapustil gostilno, se je dal      gostilničar      omečiti.Sklenil je, da bo mladeniča obdržal  A
obupano je brskal po svojih žepih, da se je      gostilničar      zbal ponovnega napada jeze in ga je skušal pomiriti  A
Sprejeli so ju skrajno vljudno. Sam      gostilničar      se je pobrigal zanju; odprl jima je s svetilko  A
vendarle vzbudila pozornost obeh prišlekov:      gostilničar      si je zelo prizadeval, da bi ju namestil v najboljši  A
vajeti in stopil noter, da bi se malo podprl.      Gostilničar      je bil premožen in dober človek, vendar nagle  A
slišijo.« »Z veseljem jim postrežem,« je rekel      gostilničar,      natočil veliko ročko medice in jo odnesel ven  A
Tule vam vnuk pošilja ročko medice,« je rekel      gostilničar.      Vendar mu mrlička ni odgovorila niti  A
dremuckala. »Me niste slišali?« je vprašal      gostilničar,      pa tako na ves glas, da se je pri tem skoraj  A
čelu.« »Jojmene, kakšna nesreča,« je zajavkal      gostilničar      in vil roke. »Vsega je kriva moja vzkipljiva  A
gospodom Hurelom, ki je bil njegov faktotum.      Gostilničar      Beljambe, ki je bil nekoč glavni kuhar v Lisieuxu  A
»Kaj za vraga pa je polič?« je rekel      gostilničar,      naslanjajoč se s konci prstov na pult.   A
Nikdar nisem slišal zanje,« je kratko odvrnil      gostilničar.     »Liter in pol litra - to je vse, kar nudimo.  A
mladi, smo bili mi vsi še na drevesih,« je rekel      gostilničar      in namignil drugim gostom. Razlegel  A
kunec? - Da, gospod: - je nesramno odvrnil      gostilničar      - zajec, divji zajec. - In ta zajec  A
Prisežem vam ... - Gospod      gostilničar,      - ga je ledeno hladno prekinil Mr. Fogg - ne  A
posrednik. No, v majhnem mestu je bil vse po malem:      gostilničar,      lastnik pogrebnega zavoda, imel je tudi licenco  A
ki pa kljub vsemu ni bila več tolikšna, da ga      gostilničar      in gostje ne bi ugnali in vrgli na cesto.Tedaj  B
zahtevali, naj godba igra "Wacht am Rhein".      Gostilničar      Ehrfeld jim je razložil, da ta pesem ni na sporedu  C
Kamniku. Temu so sledile še grožnje, posebno je      gostilničar      Potočnik grozil vodji pevskega društva ter izjavil  C
dinamitom. Kljub temu so, potem ko je umrl lastnik      gostilničar,      opustili oranje in njivo. 6.1.7.   C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA