nova beseda iz Slovenije

gorico (2.608)


me leta ‒ čaka grob.« V dolino starec, jaz v      gorico,      molče obrneva obraz. Na hladne grobe misli starec  A
vzamem s seboj v Ljubljano, da mi bo vole gnal v      Gorico,      in na jesen mi obrne zimsko suknjo,« se je hehetal  A
prodano junico, češ da mora danes na semenj v      Gorico.     Nisem mu hotela nič dati, saj sem morala prodati  A
vse strani; precej beguncev je prispelo tudi v      Gorico,      kjer so jih soplemenjaki potaknili po svojih  A
zavedel razlike med megleno Ljubljano in sončno      Gorico.     ) Bridko se mi je nasmehnil, ko se je med mojim  A
In tudi oddaljeni šumot mesta počasi umira.      Gorico      stiskajo nevidne klešče in ulice se mukoma nategujejo  A
nihče ni smel videti. A ljudje so romali v      Gorico      kakor krvna telesca na ranjeni del telesa.Ker  A
neresno mestno deklino, ki je hotela vsak večer v      Gorico      in vsaj vsak teden enkrat v Trst.Kotlov pa se  A
Štirinajst dni kasneje so me prepeljali v      Gorico.      Star ječar, ki me je ob vstopu v ječo preiskal  A
goro, iz Ravne gore v Ajdovščino, v Trst, v      Gorico,      naposled pa ob zelenosinjih vodah Soče v rodno  A
ker mu je revščina nepreklicno zaprla pot v      Gorico.     To je bil tako hud udarec, da se je kar vdal  A
silil, mi je takole rekla: ‘Vsak mesec grem v      Gorico.     Vsaka pot stane najmanj petdeset lir.   A
nekaj časa drugam. In res je Božena pisala v      Gorico      Grudnovi Angeli, da bi ji poiskala službo, a  A
. / PRAZNA PTIČNICA V      Gorico      so ga bili pripeljali pred petimi dnevi s tremi  A
dejal, da ga pozna. Saj pride včasih tudi v      Gorico.     Majhen fant je, nekoliko plešast, z globoko udrtimi  A
Puštalski dolini, skozi Grgar in čez Prevalje v      Gorico.      Vsakokrat, ko me je obiskala, sem bil  A
spomnil, da »imam glavo«, in me je poslal v      Gorico.      Stopil sem v srednjo šolo.   A
Nekaj dni preden sem se v jeseni odpravil v      Gorico,      so z velikim hrupom zagnali, da je Tinka noseča  A
Nato pa kar vidno laže: »V      Gorico      je šel ...«Si vrže predpasnik na obraz in zahlipa  A
nerga: »Pred dobrim mesecem smo bili še pred      Gorico.      Včeraj so nas vrgli iz Čepovana.  A
potisnili iz Kozjih sten v Čepovan, iz Čepovana v      Gorico,      iz Gorice v Trst - in iz Trsta v morje!Jasno  A
Vse bomo očistili:      Gorico      in Trst ... brez druge fronte.Drugo fronto naj  A
ne, tja me ne peljejo tako zgodaj. Morda pa v      Gorico?     V Gorico, v ječo, ga je pretreslo.  A
Morda pa v Gorico? V      Gorico,      v ječo, ga je pretreslo.Iz ječe v ječo.   A
Iz ječe v ječo. Iz Tolmina v      Gorico,      daleč od doma. -Pa se je potolažil:   A
zavijamo proti Volčam... zbogom... gremo na jug ... v      Gorico.      Misli in dejstva, ki so drle mimo, so  A
življenje. Pri tej priliki sta obiskala tudi      Gorico      in tam sta srečala Zinko, ki je služila v mestu  A
zaspani Tone « ni bil mrtev. Odpeljali so ga v      Gorico      in zdravnik je rekel, da se bo skoraj gotovo  A
le srečal na Čelarjevem prelazu, ko je šel v      Gorico,      tožit se zaradi dediščine.Res je, da je bil  A
Konec aprila so ga po šolanju premestili v Novo      Gorico,      v stražnico Solkan; stavba je na zunaj izgledala  A
razgovoru dal koristen napotek, naj malo poruši      Gorico,      če mu bo šlo za nohte, je v mikrofon ponosno  A
za Mihom, ki je zavil navzdol, v globel pod      Gorico.     Tam notri se skriva pohlevni in mirni mlin starega  A
/ Pozno je bilo, ko se je Juri vračal na      Gorico.     Brezskrbno je korakal svojo pot in mislil ni  A
Po meni se mu toži. Daj ga k meni na      Gorico,      in v nedeljo bova priukala v vas.« V nedeljo  A
užaljeni Premec, ki je bil zaman vabil Jurija na      Gorico.     »Z Mihom bo ovce pasel po hribih kakor očak Jakob  A
zastonj prigovarjal, naj pride zopet k njemu na      Gorico;      drugače se bo skisal v hribih, da ne bo za nobeno  A
človek je, ampak tujec je. Oče se je peljal v      Gorico      nekoliko pozvedovat, kako je s tem Furlanom  A
Kam tedaj z zlatom? V      Gorico?     Ne, v Gorico nikakor!   A
V Gorico? Ne, v      Gorico      nikakor!Tam ga koliko toliko poznajo in prehitro  A
ker mu je eden zanjo obljubil pet lir. Še v      Gorico      pojde.Kesal se je, kolikor se je mogel, da ni  A
mraku ves iznemogel in do kože moker prišel v      Gorico.      Tretje poglavje Gorico je Čerin poznal.  A
Gorico. . / . / stran 23 . / Tretje poglavje      Gorico      je Čerin poznal.Ni mu bilo treba torej povpraševati  A
njim je babičina hiša. Prej je še zahajal na      gorico,      odvegnil duri v kovačnico, v hlev, stopil pod  A
ko je Haart med pasjim laježem hotel prečkati      gorico.     Nepoškodovan se je umaknil v hišo, nakar so ga  A
deklič za materjo? Ali bi še prepoznal nekdanjo      gorico      na stičišču dveh grap, na kateri je starec drl  A
sobo z velikim oknom, obrnjenim južno in na      gorico,      leva v kuhinjo in ožja srednja v kopalnico.  A
približala, pri eni sami ju je gnala sredi skoz      gorico,      pod hišo mimo hleva, na steni katerega so viseli  A
kakor žokne štrcelj suhe veje. Kadar je prečkal      gorico      ali naletel nanje v hiši, se ni ne ozrl ne zinil  A
se na obe strani prijazno dviguje gorica za      gorico      z belimi zidanicami, z vinskimi hrami.Na desno  A
potreba po počitku. Ko je zadremal, je nad      Gorico      že vstajal novi dan.   A
nam grehe odpusti. Devet sto nas je šlo nad      Gorico,      pa smo jo strahovali z grofi in černidi vred  A
ENKRAT PAJEK IN VOLK 225 PLAT ZVONA 232 NAD      GORICO      258 ZMAGOVALCI IN MASČEVALCI 288 ČUDNA VELIKA  A
hoteli več čakati. Zato se je bil napravil v      Gorico      k neki stari teti, o kateri so govorili, da  A
Kobal Tonetu, »ta ima. Ne bo ti treba hoditi v      Gorico.     « Božič je zmajal z glavo: »Ima že, pa ne da  A
Kam pa, je hotel vedeti Golja. V      Gorico,      je povedal Tone. Pa se je Skoračnikar pridušil  A
rekel,« je dejal. »Nu, pa te je Peter šel v      Gorico      iskat, da boš zraven.Zdaj si tu pa boš prisegel  A
sedlati dvema biričema in odpravil na pot v      Gorico.     Našel je grofa prav, ko se je odpravljal v Tolmin  A
Tolminu poleg vseh potrebnih v Bilje, Rubije in      Gorico,      kolikor more mož in konj nositi ali, če je potrebno  A
Munihu niz Sela, naj gre prostovoljno v zapor v      Gorico.     Ni se takoj priglasil kakor drugi, deloma, ker  A
tam poslovil in se hotel nemudoma odpraviti v      Gorico,      so ga, ko je stopil iz krčme, pobili skriti  A
privezali ranjenega moža na konja in ga odpeljali v      Gorico.     Sam grof se je ustrašil, da bi utegnil tako zdelani  A
fajmoštra, da bo ukradeno meso popisal pa bratu v      Gorico      poslal, naj Lapajne dac plača. Golja je medtem  A
poslal tolminski sodnik Locatelli posebnega sla v      Gorico      h grofu.Poročal je o Toninovi smrti.   A
eprenehoma računil od zore pozno v noč. Ko je moral v      Gorico,      je odložil obravnavo s kmeti, ki jim je bil  A
nagradil. Že ko je na konja sedel, da odpotuje v      Gorico,      je pripomnil grof nekam malomarno, naj mu sodnik  A
grof nekam malomarno, naj mu sodnik pošlje v      Gorico      po zanesljivem človeku, ali pa prinese, če se  A
Sam je še istega dne odpotoval z denarjem v      Gorico.      Za svoje odsotnosti je določil za namestnika  A
takisto pri Desklanih. Prišli so na sejem v      Gorico      in se odpravljali domov z blagom, ki so ga natovorili  A
Volče. . / . / stran 235 . / »Odjahal je v      Gorico?     « je umel brat.»Ne veš, kdaj se vrne?«   A
Gradnik in dejal vedro: »Kar z nami pojdi na      Gorico!     « »Pa pojdem, če želiš.«   A
»Kaj, otročiči! Davkarje gremo lasat v      Gorico      in gospodo uhljat.« Otroci so to radi čuli,  A
Toneta ni molila ... . / . / stran 258 . / NAD      GORICO      Podseli je šla napeta vrv od Šavlijeve kovačije  A
Slap. Od tu je hotel čez Čepovan in Grgar v      Gorico.     O tej poti je sodil, da bo mirna.   A
»Kam?« so vprašali. »V      Gorico,     « je povedal.Bili so Čepovanci, ki so ga prijeli  A
Bili so Čepovanci, ki so ga prijeli. »V      Gorico      ne greš.Ali si birič?«   A
iskrene. Vedel je, da pohod njegovih tlačanov nad      Gorico      in Bandela ne velja njemu, celo prepričevalno  A
vračal podglavar Strassoldo s svojimi vojaki v      Gorico      in gnal trideset upornikov s seboj, večinoma  A
Obrnil se je k svojim in velel: »Naprej, nad      Gorico!     « Radetič in Formentini sta obrnila konja in  A
Tolminsko. »Če bi bil, bi te žena ne bila pustila v      Gorico,     « je rekla meščanka. »O, tu jih je mnogo, ki  A
Kdo bi verjel?« »Ali bi bil verjel, da bomo      Gorico      strahovali?« je zamrmral Kobal. »Tolmin pa še  A
lačen in truden. Ko so se kmetje dvignili nad      Gorico,      si je šele upal v Solkan. Komaj pa je bil ob  A
napravimo, če se kmetje zopet zberejo in pridejo v      Gorico!      Oborožili bomo plemiče in njihove hlapce, meščane  A
slej ko prej tudi o teh požarih sporočali v      Gorico      ... * Grahovski Golja Skoračn  A
Saj nisi ne! Od Mirna ali Sovodenj pod      Gorico      si, pa vrvi si pletel.Kaj delaš na Tolminskem  A
svojih pravicah, ki jih še nimajo in da bodo v      Gorico      poslali, naj jim dajo pisma ven.Mi pa naj se  A
kaj in kako. Tu smo Tolminci in smo šli nad      Gorico      pa zmagali za davek na meso in vino.To so videli  A
Glava vsega da je Gorica. Nad      Gorico      da moramo.Saj gremo, so nam umeli po svoje,  A
zatorej gospoda grofa namestnika, da bi vsaj mesto      Gorico      obvarovali pred nemiri, naj odredi, da se preseli  A
vas še puste v miru, ko kar tako prihajate v      Gorico.     « »Kako moreš to vedeti, da me poznajo?« je vprašal  A
v svojo stran, oče na Tolminsko, sin nazaj v      Gorico.      Vso pot sta goltala bridkost, ki jima je zalijala  A
grofovega biriča, da je moral takoj na konja pa v      Gorico      h grofu po stara pisma.Bili so med razgrajači  A
dnem, da te nihče videl ne bo. Napoti se v      Gorico.      Tam poprašaj po nunskem samostanu.  A
in ne požgal ... * Stanovi so postavili mesto      Gorico      pod varstvo gradiščanskega vojaštva in topov  A
Ali nismo križa naredili? Nad      Gorico!      Bog nam bo pomagal ali pa hudič.« Andrej Laharnar  A
»Kakšni Nemci?« se je čudil Štefan. »V      Gorico,     « je tedaj prikimal tudi Andrej ... VOJAKI Ura  A
kaj govori in za kaj se je odločil. »Grem v      Gorico,     « je dejal.»Prvi sem bil, ki sem se začel puntati  A
‒« * Prišla sta v      Gorico      nemoteno in ne da bi ju kdo oviral ali zadrževal  A
šestindvajsetega maja, so prispeli Nemci v      Gorico,      Hrvatje so se vračali čez Kranjsko; štiri sto  A
Martinu iz spominov. Z rajnim očetom je prišel v      Gorico.     Čudovito veliko ljudi je bilo po ulicah.  A
dvajsetega na enaindvajsetega je šel prvi vihar čez      Gorico.     Sesul se je v toči in tresku.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA