godba (1.285)

mi pitanega vola in telet ne štejte. Poskočna	godba	naj podžiga na raj in ples, vesele pesmi naj	A
Aron se reži za njima. Zunaj	godba.	Čez oder prehajajo veseli gostje.	A
strasti sebičnih, in ne dolžnosti maščevanja.	Godba.	Čuj, godba.Na celjskem dvoru se igrajo rimskega	A
sebičnih, in ne dolžnosti maščevanja. Godba. Čuj,	godba.	Na celjskem dvoru se igrajo rimskega pogana.	A
Kar stopite naprej in v kopel. Na gradu	godba.	VERONIKA Med lovci je tudi kraljica.	A
drenovska elita bo na večer tam doli na vrtu; ples,	godba,	petje, govorance ... DOLINAR: To ima gotovo	A
na polje; od daleč se oglasi vesela svatovska	godba;	izba se polagoma temni, ozadje se strne, črni	A
- Poskočite, dekleta!	Godba	in ples.Slugom.	A
srebrnosladko se glasí ponoči glas ljubečih, kakor	godba	ušesu poslušalca. JULIJA Romeo!	A
naokoli s svojim sladkim dihom, besede tvoje	godba	naj naznanja blaženost, ki jo čutiva midva.	A
Trobilo? ”Srebrni glas“ zategadelj, ker se glasí	godba	samo za srebro. PETER Tudi budalost!	A
kadar vali se grom, ki cvilijo, kadar glasi se	godba.	III.	A
Dober večer!	Godba	šumečih glasov pa jo glasno tam iz nižine proslavila	A
on ne gleda svetlih luči v kandelabrih, šumna	godba	mu preseda. Ej, v njegovih prsih hrabrih ena	A
odide Hamor s spremstvom v šator. Glasna	godba	zazvení v šatoru, glasna godba in veselo	A
Glasna godba zazvení v šatoru, glasna	godba	in veselo petje. Bliskajo se vrči in kozarci	A
nanjo: bodi, Hamor, kakor te je volja.“	Godba	zopet zazvení v šatoru, glasna godba in veselo	A
volja.“ Godba zopet zazvení v šatoru, glasna	godba	in veselo petje; in spet trí dni pijejo veselo	A
ljubezni žar ... Noč je pala nad Ljubljano,	godba	obmolčala je, nad goró s krvavim žarom	A
počitka išče, tu pa kar naj zalega se redi!	Godba	je na pogrebu dala gmah, polegli so me s čevlji	A
deti, bolni moj brat ... . / . / stran 21 . /	Godba	pomladi Moje srce je gnano od godbe, ki nas	A
Spet in spet. Ker zdaj je v nji	godba	iz harmonike in pesem barv njene koroške noše	A
tej dolgi procesiji zjutraj in zvečer igrala	godba.	Koračnice za spodbudo zjutraj, na čast delu zvečer	A
človeku všeč spajanje pošastnega z glasbo.	Godba	v Dori.Orkester na naših mrtvih terasah.	A
kavarniških vrat je nanje pljuskala razigrana	godba.	S sklonjenimi glavami so prestopili visok	A
stopili na oder s prisiljenim vriskom in petjem,	godba	je divje bučala in cvetje je padalo z oken.	A
središču mesta zagore obločnice in zapljuska	godba	izza steklenih vrat, se tudi Hiša št. 14 razmahne	A
in Izolde. Najbolj pa ji je ostala v spominu	godba:	saj sta vendar igrala sinova.O, ta dva, ta sta	A
lačnih oči. In kako skrižano je zdaj hreščala	godba	iz vrtiljaka, kako žalostno so cvilile lajne	A
Lošinjski kapitani v prvih vrstah so zaploskali,	godba	je zaigrala, mornarji so vrgli čepice v zrak	A
brigajo režimi in ideologije. Kadar udari taka	godba	na pihala, je ljudem lepše pri srcu, in kapelniku	A
isti hip veš, da se bo množica razšla in da bo	godba	utihnila.Sploh ni nemir, ki prihaja od česar	A
In res je bilo.	Godba	je potegnila mehko melodijo in nekaj parov se	A
Ko se je vrnila mati, je zabučala hohnjava	godba,	da je nekoliko obrnil oči celo Tomažon, ki je	A
dvorišču se je razlegal odmev trdih korakov.	Godba,	ki je prišla iz sosedne vojašnice, da bi spremila	A
To je bila prava komedija.	Godba	je igrala, da so se tresla okna.Ob straneh ulic	A
solze, da ne bi pokazali na zunaj svoje boli.	Godba	jih ni mogla navdušiti.Zdelo se jim je, da zveni	A
zganil, da bi drvel z nesrečneži proti Karpatom.	Godba	je zaigrala, radovedneži so mahali z robci.	A
Bilo je kakor v velikomestnem baru.	Godba,	ples, petje, popivanje, poljubovanje in objemanje	A
vriskanje je pretresalo zrak. Na skednju je igrala	godba.	Takega veselja pri Kozarjevih še ni bilo.	A
ne najde. V pojenjajoče vršanje je zadonela	godba	in pri Šterni je župan opravil svoje, ljudstvo	A
klicanje in ploskanje in cepetanje, nakar se je	godba	odlepila izpod kostanjev, se izoblikovala v	A
zavzela dotlej zaprti šotor, napolnila omizja,	godba	se je zmotovilila na oder in po ropotavem predevanju	A
sencah. Okoli krste se zvrstijo kandelabri,	godba,	petje in nagovori, na tleh se dela luža, pogrebca	A
ko je slišala, da je v Ljubljani tudi vojaška	godba,	je vesela stisnila sklenjeni roki med koleni	A
kitajskega malika, in sem videl, zdajci se bo pričela	godba.	In se mu je toliko nesreče in žalosti bralo z	A
Da, da, vsi imamo svoje težave ... Moja	godba	v batiranki nad menoj je imela četrt ure odmora	A
čudne stvari, ki jih je treba vedeti! Vojaška	godba	ima namreč tako pogodbo z gledališkim ravnateljstvom	A
vprašala, kje in kdaj se bo prikazala »divja žena«;	godba	je namreč baš svirala Dvořakovo skladbo tega	A
duška svoji slabi volji z opazko, da sploh ta	godba	... in tudi ta kapelnik ... zakaj kaže hrbet tako	A
plesalci so se potuhnili. Župan je pogledal godbo,	godba	je utihnila in župan je rekel: »Zijala se joka	A
palico v nič kaj prijazne namene. Pričela se je	godba,	sledilo je petje, slišati je bilo tekanje po	A
Nekaterim to ne ugaja. Mene petje in	godba	nikakor ne ovirata, da grem v opero. Le da vem	A
godbo spisal gospod Štolcer-Jugoslavenski. Ta	godba	je izredno slavna in moderna, tako da nekatera	A
Mislim, živ krst ne bo šel v koncert. Laže bi se	godba	prepovedala na koncertu in petje! Zato mislim	A
tideldi ti ti.« Pa naj gode katerakoli vojaška	godba	vojaške koračnice, nobene druge koračnice ne	A
prošnjo oziroma dopis, vse vkupe položi v arhiv.	Godba	in bengalična razsvetljava!S tem presenetljivim	A
njegov pogled je bil blaženim dušam hrana in	godba	in radost. Tedaj je na tihih krilih priplul	A
ogromen denar . / . / stran 109 . / bo stala	godba.	Ako je igra tako šibka, je dejal, da ne gre čisto	A
je dejal, da ne gre čisto brez godbe, naj bo	godba	kolikor mogoče skromna; ljubo bi mu bilo, ako	A
lačen, jokal se je sit, tako je bila ves dan	godba	pri hiši.Kar je videl, je pač hotel imeti, in	A
se je tresla roka, da so pentlje trepetale.	Godba	je utihnila, svati so prisluhnili.	A
prepevali umetne in narodne pesmi in poskočna	godba	je vabila lahkonogo mladino k veselemu rajanju	A
čisto blizu, sami so mi prihajali naproti.	Godba	je igrala na vrtu.Igrala je najbrž valčke in	A
stebrov od dvorane. Od daleč se glasí banalna	godba	-- tisti osladni, plitki dunajski plesi, ki	A
hitela sta v razpaljeni prah. Tam se je oglasila	godba,	šumna in surova, kakor na semnju. Pari so se	A
komaj so prišle iz oči drobne solze, je zadonela	godba	na cesti in mati je pohitela k oknu...	A
se je vzdignilo zagrinjalo, zapela je vesela	godba,	skrita pred odrom, in na odru so zaplesale devojke	A
”Ostaniva!“ V dvorani je zasvirala vesela	godba.	Vstajali so izza miz in vstala sta tudi Mate	A
V žido ti ga zavijem!“ Poskočna	godba	je donela iz dvorane, slišalo se je drsanje	A
”Lep fant je!“ Utihnila je	godba,	pari so se vračali iz dvorane z razgretimi zardelimi	A
smehljaja ni bilo več na ustnicah. ”Oglasila se je	godba,	vrniva se!“ ”Ne, Alma, ostani, ne vrnil bi	A
grbast natakar. Ob treh popoldne je prišla	godba	na vrt.Kraj plota, koj ob vhodu, je stal nizek	A
konji; in pred vozom in za njim -- duhovniki,	godba,	pevci, bandera, moški in ženske, vse mesto,	A
megli, kakor v sanjah. V dvorani se je oglasila	godba	in pari so vstajali; vstala je tudi njegova	A
daleč, visoko iznad brez, se je zamolklo glasila	godba.	Pohladevalo je; vetra ni bilo; časih se je tiho	A
samo veselje. Od desne, od leve razposajena	godba;	pisano barvani, v orientalskih slogih stavljeni	A
stebriči... . / . / stran 274 . / Utihnila je	godba	za trenotek - in o, moje sanje so se mi bile	A
pozdravil; izza kostanjev se je glasila poskočna	godba,	na belo pot je sijalo sonce. Tudi pod kostanji	A
o tem! Loki so se vzdignili, zasvirala je	godba...	Dovoli, prijatelj, to solzo, ki mi je orosila	A
pomirijo in ga spravijo zopet v dobro voljo.	Godba	svira dalje, čaše zazvene, svatom žare obrazi	A
»Naj živi!« »	Godba,	urá, juhé!« Plemstvo raja dalje, proslavlja	A
Dom Turjaški znova oživi: plemstvo, oficirji,	godba,	ples, vse proslavlja svatbo priljubljenega graničarja	A
svila, cvetje, diadem in angelsko obličje;	godba,	valovanje, opoj dišav in vina, zvenk čaš, ostrog	A
»Wie schön bist du!« Ej,	godba,	še pavane, še! »Kristina!« jo zre ženin zamaknjen	A
janičarje z revolverjem. Hehoj, tam-tam, janičarska	godba	svira dalje in konjski repi vihrajo vrhu droga	A
deklice v belem z naročjem cvetja, igrala je	godba,	požarna obramba pa me je sprejela med častne	A
pred zlato mašo mi je prišla cela jeseniška	godba	zaigrat podoknico, prav tako pa mi je serenado	A
spremljale vojaštvo. Posebno pozornost je vzbujala	godba	polka Beaulieu.Takrat je imela vsaka vojaška	A
polka Beaulieu. Takrat je imela vsaka vojaška	godba	svojega kraguljčkarja, ki je bil bolj komedijant	A
šenklavškega stolpa. Zapel je turški boben,	godba	se je oglasila, vmes so cingljali mali zvončki	A
obedu pa je svirala pod okni deželnega dvorca	godba	Wimpfenovega polka. Zvečer se je v gledališču	A
bila naša kontesa docela prepričana. Kakor	godba	so ji zadonele na uho besede: »In kako je mnenje	A
malo zadremal. Pa kaj, ko je ta preklicana	godba	neprestano delala vrišč, da se niti spati ni	A
vladalo največje veselje; čula se je tu in tam	godba,	čulo se je petje. Spodaj na cesti pa	A
tu notri, kakor šume zvečer čebele v panju.	Godba,	posajena visoko na galeriji, je ravno počivala	A
odtrgani kosci ženskih oblek, nad teboj bobneča	godba,	tebi nasproti pa bled človek, ki premika z nenaravno	A
hčerka bistro domislila. Prav tačas pa se je	godba	presekala v kratkem zvoku in vrišč je zavihral	A
meni je bilo pa tu bolj všeč. Pri Vodetu ‒	godba,	petje, ples! Škoda, da vas ni bilo.	A
donelo je glasno petje; seveda le, kadar je	godba	ponehala, kajti pevci so bili tudi živahni plesalci	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani