gnus (433)

svečenikom, Aron se na krst pripravlja. PRVI ŽID	Gnus	Izraela. DRUGI ŽID Ti môra Jakobova. TRETJI	A
JOŠT Poberi se. Da te ne zabodem,	gnus.	ARON Ne boš zabodel, vitez.	A
odkrije svojo rano in jo gleda ... pa ga obide	gnus	in bolečina je manjša ... nič se ne boj, ne bom	A
- kaj je trpljenje? - le utrujenost je ... in	gnus	tako velik, da leži v mojem srcu kakor črna	A
odmor. Kleli bodo pozni Sloveni tvoje ime,	gnus	rojakov bode tvoja slava!Da!	A
morda bi se moj duh vpokojil, življenja črt in	gnus	izgubil, z močmi se novimi napojil in zopet	A
pevca dni, ki té ti pesmi poje; obup, življenja	gnus,	začela boje, Erinje vse so se ga polastile.	A
Zvedrila se je noč, zija nasproti življenja	gnus,	nadlog in stisk nemalo, globoko brezno brez	A
domišljijskih in resničnih dogodkov ostuda ‒	gnus,	kar vzbuja gnus, nemoralen, pokvarjen človek	A
resničnih dogodkov ostuda ‒ gnus, kar vzbuja	gnus,	nemoralen, pokvarjen človek prejeda ‒ luknja	A
pravljicah Slavljen od ust do ust; sedaj pa	gnus	Odraslim bom, otrokom strah; sinu, Z imenom	A
v ustih toliko časa, dokler je še čutila kak	gnus.	Iskreno je verjela, da imajo vsa bitja pravico	A
manjšajo, velike modre žile v očeh oznanjajo	gnus,	stud, priskutnost, redki lasje na lobanji se	A
vodno žabo pri nas jedo, severnim Nemcem je pa	gnus.	Love se z rokami (ponoči pa z bakljami) in tudi	A
oprale blato z duše, kako jasen ji je bil ves	gnus	tega pisma: laž, hinavstvo, umazane nakane s	A
zavreči, ko si jo razkrehnil in videl notranji	gnus.	Češnje ne tako!	A
Toda šel bi bil brez tega povelja, ker je	gnus	do razmer tako grenak, da bi ga moja leta več	A
pokazal, čemu je prišel. Fanta je stresel	gnus,	da se je z vso močjo uprl. Silvester je po tej	A
‚Na mrtvo pijan, pa še tepsti se je moral,	gnus,	‘ sem si rekla, da bi se pomirila in dala tej	A
zganila. Njegov dolgi, sivi obraz je kazal	gnus	in prepádenost; široka ustna so stala polodprta	A
269 . / Nič veličastva, nič ošabnosti, sam	gnus!	In še ta gnus je smešen in neroden, tako da mi	A
veličastva, nič ošabnosti, sam gnus! In še ta	gnus	je smešen in neroden, tako da mi je pred tretjim	A
Vzdih ob večerni zarji preteklosti, trpek	gnus	ob sedanjosti, nizkoten obup ob misli na prihodnost	A
nanj. Ali za trpljenjem hodita utrujenost in	gnus;	in kar je najhujše: hodi dvom.Zmrzaval sem v	A
ustnice se niso nikoli nasmehnile. Strah in	gnus	je občutil pred njo, posebno pred njenimi rokami	A
hvaležnosti, nikakšne ponižnosti, temveč edinole	gnus.	In ker je bilo tako, si je v bridkosti rekel	A
drobna pest se je krčila in obšel jo je silen	gnus.	III	A
kadar sije iz svojih nebeških višav v sivi	gnus	predmestja in v srce, ki je do roba z grenkobo	A
sprevodnikom, kadar odlože uniformo. Čutil sem silen	gnus	do tega človeka; z velikim veseljem bi mu pljunil	A
predenj ... Povej mi: odkod te misli, ta globoki	gnus,	ta težka zavest, da si skrunim telo in dušo	A
tega trpljenja, ki še trpljenje ni, temveč le	gnus	in blato?Vstani in pojdi!	A
špirita. Maren je izpil dvoje čaš in izginil je	gnus,	ki ga je bil začutil nad to družbo.Bilo mu je	A
ljudje so mu nevšečne, zorne potvore, sam sebi je	gnus	in praznota.Kamor le gleda, kakor le išče, kjer	A
sklonjeno glavo, ponižan in osramočen, sam sebi v	gnus	in nadlego ...“ ”Nisem vas vprašala, kakšno	A
je čutil, kako je rasel v njegovem srcu silen	gnus.	”Glej, igralka!	A
kar je bilo, vse potopljeno v umazanost in	gnus	... Šel je ob rosnem, sončnem jutru iz parka	A
bilo tam, da je spoznala dodobrega življenja	gnus	in da je naposled stopila radovoljno vanj, v	A
takorekoč ...“ Spet se mi je vzdigal v prsih	gnus,	ker sem čutil, da so vse besede nemarno zlagane	A
slišal, četudi le v spominu, me je obšel tolik	gnus,	kakor da bi gledal golazen v mlaki.Da bi se	A
smešen in brezmiseln, da je začutil v sebi nekak	gnus	in da se odtlej ni brigal ne za njene vodeno	A
nočeh je zahrepenela nazaj v temne ulice, v	gnus	in trpljenje ... Sedel sem na zofi, ona je	A
grenkega je seglo Grivarju v srce; skoraj je bil	gnus.	”Čemu se je ozrla nanj s tistimi nemirnimi	A
konca; živel boš neživ, sam sebi v sramoto in	gnus,	plamen brez gorkote, beseda brez glasu, telo	A
ležal na bližnji mizi, in obšel me je neizmeren	gnus.	Dotaknil sem se bil tistega umazanega, vsakdanjega	A
pritajevana zloba, ležal je . / . / stran 239 . / ves	gnus,	ki ga je čutila do mojega propalega telesa.	A
vijolicami in luno in ”njenimi sladkimi očmí“... Ves	gnus	je nenadoma pozabljen. Da bi mi njé ne bil	A
lakot spočela. Poželenje mu odpira usta, ali	gnus	mu jih zapira.Za čednost ne vé, kaj da je, za	A
na moža, ki jo je ravnokar zapustil. Ves oni	gnus,	ki jo napolnjeval že od poročnega večera do	A
katerim spremlja njene življenjske poti, ves ta	gnus	je čutila sedaj in drhtela, ko da je vsa blatna	A
zasekala svoje zobe vanje. Anici se vzbujata	gnus	in groza, nemirno sega roka proti srcu.O Bog	A
premrlov, ki bljujejo v pepel izpito otroško kri;	gnus	zelene divje babe, ki se je razkoračila nad	A
otroško kri v pepel. Po sili so misli ustvarile	gnus	strašne zelene divje babe s plevelnico, zagabilo	A
zdravo. Če mora razpasti in se razteči v gnoj in	gnus,	Tvoja volja, Nesmrtni!Le s čim je zaslužila	A
obstal. Prav dobro je razumel hčerin sram in	gnus.	Grizel se je od jeze in obupa, ker je ponižujočega	A
bi imelo zle nastopke, kakor so: pljuvanje,	gnus	do jedi itd.Tako sta tedaj hrabra stražnika	A
tvezanju čutnic in mišic, kadar se prenasičenje in	gnus	ustavi daljnjemu delovanju preobilnega mamila	A
zaničujejo, kako boš ondaj preganjal praznoto,	gnus	in kes?Razjedala te bo prevera, da si žrtvoval	A
Valovanje tresljajev, krči v želodcu, sploh pa	gnus	do vsega.Neko sredobežno, neosredotočeno čustvovanje	A
/ stran 236 . / Nenadoma se v njej dvigne	gnus,	ki ga mrščeče občuti prav v maternici.Naprava	A
Ne. Sinoči je med zabavo belih vdov občutila	gnus	in stud, motili so jo dotiki tuje kože, ko je	A
že, da mi vsi ti občevalni napravki zbujajo	gnus	in grozo.« »Ampak to ni napravek, kakršen misliš	A
ali v duši sta se ji porodila sovraštvo in	gnus	do plemenitaša. Godba je utihnila in	A
molče strmel predse. Čutil je velik gnev in	gnus	do izdajalca; potem pa se mu je zasmilil nesrečnik	A
je, vsaj pri ženskem delu občinstva, zbujala	gnus.	Prav tako njeno svetohlinsko vedenje.	A
dna srca resno jezno. In da zgroziš obraz v	gnus,	ko se ti nekaj ali nekdo zagnusi.Da zatuliš	A
ki so vanj dihale svoj neizmerni, potuhnjeni	gnus	... Molčale so, oblačile se v svilo in vesile	A
sinov obraz živalski in ostuden. Neopisen	gnus	ji je prevzemal srce. »In komu si ga vzel?	A
kakor ikona in krutost mojih kolegov mi vzbuja	gnus.	BEATRICE O, ko bi mogla tudi tvojo dušo rešiti	A
nemi igri izraža naraščajoče nasprotovanje in	gnus.	) CENCI Saj tudi ti nisi moj otrok, a ker	A
njun poklic poniževalen; in pogrezala sta se v	gnus,	drug drugega sta povzdigovala v oblake, razvajala	A
škropila pridelke z gnojnico. Tistim, ki se jim je	gnus	bral z obraza, je govoril: »To je vendar zlato	A
ne in njen obraz je že ob misli na to izražal	gnus.	Stopil bom dol pogledat, če jo bom sploh lahko	A
očitno skupnega cilja? Segalo je globlje, bil je	gnus:	med neštetimi, h katerim sem se moral prištevati	A
Vprašanje se je obrnilo v grozo; iz groze v	gnus;	iz gnusa je nastalo spoznanje gnusa (pred menoj	A
korakom skozi mesto resnično krepila sovraštvo in	gnus,	dokler nisem namesto srca v prsih čutil le še	A
je bil priča ta dan, zbuja v njem nezadržen	gnus.	Zato je zadeva pač taka, da se je zavoljo nje	A
indoktrinacija vnučkov (ki se pogosto spremeni v otrokov	gnus,	pobeg in "odplavanje" v družbeno zlo). Starši	B
se razkrije pred nami vsa grozota sedanjosti,	gnus	preteklosti, strah pred prihodnostjo.Kljub temu	B
ne iskala, kam da naj izlije svoj srd in svoj	gnus!	Tebe, prijatelj, tebe vprašam pred vsemi drugimi	B
šola. Najprej je bilo sovraštvo, nato je bil	gnus,	nazadnje je bilo samo še golo zaničevanje.Vsa	B
realnosti. Že pionirji modernizma so izražali	gnus	do stvarnosti, do banalnih medčloveških odnosov	B
kakor skušajo kdaj vljudno izpovedati svoj	gnus	in prezir; rad bi se izpovedal tudi tistim,	B
soneta pravi Prešeren: ...zija nasproti življenja	gnus,	nadlog in stisk ne malo, in pojem »ne malo	B
s temi težkimi izrazi, kakršni so življenja	gnus,	nadloge in stiske - preslaboten.«Bilo mu je	B
preteklost, je našega dobrohotnega duha obšel	gnus.	Kamor koli hiti, povsod ga preganja slovenska	C
prihodnost razodene kot absurd (tj. kot "življenja	gnus"	in "globoko brezno brez vse rešne poti"). Trdnost	C
novo vsebino, ki udari, ko Snojeva beseda bruha	gnus	in gnoj, ko mu ni nič več sveto in ko je njegov	C
srečamo pri tistih, ki so svojo bolečino, jezo in	gnus	skušali izraziti v prozi.Kot že rečeno, je zaradi	C
let 1348 in 1349 oziroma le s težavo prikrije	gnus	ob opisovanju uporov.Ko raziskuje primere plemiškega	C
vzbujajo še eno močno občutje - nič drugega kot	gnus.	Takšna teža besed nas iz dneva v dan sooča z	C
puhle, oguljene, brez pomena. Kar zadeva ta	gnus:	zlahka se primeri, da te premaga in da narediš	C
Ta izkušnja zavzema središčno mesto v romanu	Gnus	(1938, sl. 1964) ter eni izmed najboljših dram	C
opisal J. P. Sartre, samo da se je tam reklo	Gnus.	In svet, ki ne odgovarja na nobeno našo žalost	D
19. Tkon, 20. rje, 22. karma, 24. Ari, 25.	gnus,	27. Saona, 29. NA, 30. Milič, 32. udarnik, 34	D
vrednosti. Nagrado sklada za knjigo Sreča in	gnus	je leta 1985 odklonil tudi Taras Kermauner.	D
mu je tudi, da nad civilizacijo čuti podoben	gnus,	Welthassen. Radko nima rad.In yäz, kar je bistveno	D
pravljično. In spet se srečujemo z dualnostjo: na	gnus	zaradi okrutnega sveta gledajo njene literarne	D
ameriški igralec (Sal), 21. piščal iz lubja, 23.	gnus,	24. dolgoletni nemški zvezni kancler (Helmut	D
obrne v svoje nasprotje, v ironijo, averzijo ali	gnus.	Ni pa treba posebej poudarjati, da so ravno ti	D
ograjčevih predstavah nekam odlagalo. Gnev, agresija,	gnus,	trda erotika, tujstvo, samota so eksistencialije	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani