nova beseda iz Slovenije
razmeknilo pred menoj, videl sem v daljavo in v | globočino | kakor nikoli poprej ... Bilo je kakor v tistih | A |
spoznanje valove skali. Slike se iste ozro v | globočino, | toda drugačno vse njih je svetilo. Moten odsev | A |
hreščale. Vrv je šla globlje in globlje v temno | globočino | in nihče ni upal pogledati drugemu v oči, kajti | A |
molela daleč nad breznom. Od tod gleda dol v | globočino, | ali ne vidi drugega, ko samo temno žrelo.Kamenje | A |
vse kamenje, je gledal še nekaj časa v črno | globočino, | potem plezal spet po smreki nazaj.Kar zagleda | A |
strastjo prve ljubezni. Ali to čutje je pokopala v | globočino | svojega srca, nobenemu se ni upala razodeti | A |
lotil, oh, kože lotil!« O človeče, ali čutiš | globočino | in tehtnost rakovega občutka?Ali se moreš zamisliti | A |
omotici zaspala, kakor bi se pogrezala in padala v | globočino. | Janezu se je zdelo, da je videl bežati črno | A |
Takisto top bi bil stopil v prepad ali pljusknil v | globočino | morja.Nič bi se ne bil streznil in bi se ne | A |
jezero ter se prestrašil sam svoje podobe, v | globočino | izgubljene.Kozav je bil v lica, nosil je tenko | A |
hodimo po klancih navzdol, v neko smradljivo | globočino. | Od vlažnega zidovja, iz blata, -- ali bogve | A |
da drži pot nevzdržema nizdol, v brezdanjo | globočino, | in da ni rešitve.Ne jekniti nisem mogel, ne | A |
mlinski kamen okoli vratu ter ga potopili v | globočino | morjá!In pa: Svaka sila do vremena!“ | A |
čoln je švignil nakvišku, nato se je spustil v | globočino. | Lenartu se je zmeglilo pred očmi, v sončnem kolobarju | A |
tesnobi, skoraj strahoma sem pogledal v temno | globočino, | na valove, ki so se ogromni valili tam doli | A |
sedela, visoko na verandi, in sta gledala v | globočino | ...Kaj sta govorila ob tisti uri?“ | A |
vso močjó. Ne zganeta se; visoko nad črno | globočino | stojita, mirno, na naju strmita. - - - ”Oj | A |
izpustile slabotne roke in da bi ne strmoglavila v | globočino, | v veliko odprto rako.Tam se je razprostiralo | A |
bratom, ga ni izpustil, se je povrnil z njim v | globočino, | da tam kramljaje o sladkih spominih in slajšem | A |
je prišla do vrha, pahnila nas je v brezdanjo | globočino | in izginila, kakor ob eni po polnoči duh rajnega | A |
Nisem ti še pogledala v srce, ne še v poslednjo | globočino | ...Sobota je danes. | A |
kar je do poslednjega vzdiha zaklepal v duše | globočino. | Na licih Jakobovih je bila napisana trudna, grenka | A |
samo v obraz, v besedo in pogled, temveč vsa v | globočino | svoje duše.Iz njenih oči je sijala mehka, vseljubeča | A |
življenja ranjen, miru željan se ozre trepetaje v | globočino. | Tam na dnu ležita dva; telo se tesno oklepa telesa | A |
kakor da bi se tiho potapljale srebrne školjke v | globočino | ... na tisoče jih je!“ Okrenila je glavo in | A |
obesil mlinski kamen okoli vratu ter se potopil v | globočino | morja.Zatorej: ne ženite se! | A |
tisto moč in tisti pogum, da bi sam posegel v | globočino | svojega bitja - do dna bi ne segel, ker dna | A |
Kdo ti brani, da zgrabiš ta hlod, ga suneš v | globočino | ter se napotiš svoboden, kamor te je želja? | A |
stopnic, temnejših in strmejših, iz globočine v | globočino, | iz mraka v mrak.Mnogokdaj se zgodi človeku, | A |
glej tam, glej stopnice, vstani, spusti se v | globočino, | v noč! Iz dna, prav iz dna bi se rad izpovedal | A |
postarali - da tonejo takorekoč nekam v daljavo in | globočino, | odkoder slišim samo še nerazumljivo mrmranje | A |
padale brezglasno od stropa, kakor v brezdanjo | globočino. | Hodnik se je razmeknil, razširil se in | A |
debele kaplje na razmočena tla kakor v brezdanjo | globočino. | Z odkrito glavo, plah in ponižen je | A |
glasili težki koraki, kakor da se udirajo nekam v | globočino. | Postelja je zahreščala in zaškripala, svetli | A |
vezi več na te mlade ljudi. Lahko zaplešem v | globočino, | nobene roke ni, ki bi me držala.Zares je svoboda | A |
so se ob njeni podobi odpirale duri v tisto | globočino | mojega srca, ki je bila skrita vsem in ki me | A |
njegovim sladkostim ter se potopiti v nečedno | globočino | šentflorjanske doline?Ali si res nameravala | A |
zamišljeno, bile so vdane in mirne, kakor v temno | globočino | zamaknjene; poznalo se jim je, da so videle | A |
nemiren plamen, ki ga je kvišku zagnal in v | globočino | potisnil vsak rahel dih.Mnogo je takrat hodilo | A |
obrazom ob ograji nad stopnicami in je strmel v | globočino. | Prišel je človek, da bi pozvonil, Zdenko se | A |
hlapec prijel čez pas in vzdignil čez most nad | globočino, | da je prepalemu možu sapa pošla. Krčmarji so | A |
se je nekaj trenutkov, da bo odletel Blaž v | globočino. | Toda hlapec ga ni bil gospodar. | A |
pomagati, nego da je skočil raz ozidje v veliko | globočino, | kjer se je pobil do smrti.Sam nadškof Janez | A |
kamen naj se mu obesi na vrat in potopi naj se v | globočino | morja! Kaj predlagaš, državni pravdnik?« | A |
prekletstvo! Ti si tista žena, ki me vleče v pogubno | globočino! | In - ali si se le količkaj potrudila | A |
strmino daleč proti večernemu soncu. Ozrl se je v | globočino | pod sabo, kjer se je jezero izlivalo v Reko | A |
malinski kamen na vrat obesil in se potopil v | globočino | morja.Torej me ne poslušajte več. | A |
vedel? Ni li rekel, da bi šel do konca sveta, v | globočino | morja, v deveto deželo pote, ko bi mu bil živ | A |
pomagat. - Če se mi pa zadremlje, bom zgrmel v | globočino... | « Spomnil se je Ančke, Rozalke in Manice: »Ko | A |
se mu je zdelo, kakor bi gledal skozi nje v | globočino | nje preblagega srca in kakor bi v tem srcu iz | A |
Zalike se zvali ob robu postavljeni kamen v strmo | globočino. | V tistem trenutku se začuje iz prepada | A |
skalnati votlini. Vsi so začeli metati skalovje v | globočino | in tako so se srečno rešili nočnega napada in | A |
stražnik opazil, in se splazila po strmini dol v | globočino. | Ravno v tem času pa je tudi korakala | A |
brega, pripogne se in gleda v strmo, vrtoglavo | globočino, | govoreč: »Samo eno besedo in planem | A |
velikanov tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel v | globočino | svojega želodca dva bokala naenkrat in ta obilni | A |
daljno Ameriko ali s srčnim skokom tu dol v | globočino. | Kaj me je tedaj varovalo in zadrževalo? | A |
ne shajate in ne vrtite? Ste že preštudirali | globočino | vsem poličem?’In tako je šlo naprej. | A |
ne ovije okrog nog; mogla bi ga potegniti v | globočino, | kar se je že marsikateremu zgodilo. Tudi mene | A |
luč belega dne, ki je padala s silne višave v | globočino, | v kateri se je nahajal.V tej svetlobi je sedel | A |
priporoči Bogu in koraka brez straha po stopnicah v | globočino. | Po dolgem korakanju dospe v črno cerkev. | A |
ravno tako vzdigniti, kakor je bil spuščen v | globočino. | Nekateri ga spusti z obema rokama, drugi samo | A |
rokami, pa bi se bila prevalila naravnost v črno | globočino | ... Kekcu je lil znoj z obraza; a bal se ni.Niti | A |
Ovbe! Omahnil bo, pa se bo prekotalil v | globočino! | « A človek tam gori se je plazil naprej. | A |
Stal je še vedno kraj bukve in je gledal v | globočino, | kamor je bil izginil možiček.‒ »Kdo je pač ta | A |
moža. Pomeril je z roko in je vrgel češarek v | globočino. | Češarek je priletel dedcu na nogo. | A |
trenutek nad prepadom in je premeril z očmi | globočino | pod sabo. Nato pa se je zasukal in je šinil | A |
ni mogel niti obrisati. Ozrl se je podse v | globočino | in je videl, da je preplezal že polovico visoke | A |
Menara!« je odgovoril Kekec in se je ozrl v | globočino. | Tedaj pa se je prestrašil, da je naglo zgrabil | A |
potolažiti, je legel na skalo in je gledal v | globočino, | da vidi, kaj počenja Bedanec tam doli.Zagledal | A |
kamnite stopnice, ki so držale nekam daleč v | globočino. | Videl je Kekec tiste stopnice in obraz se mu | A |
dvigniti težko ploščo, ki je bila zdrknila v | globočino; | a zaman je bil njegov napor, pa če se je še | A |
do roba. Obstal je nad jarkom in pogledal v | globočino. | Po jarku je curljala drobna, komaj razločna vodica | A |
kamenje, da je padalo z zamolklim truščem v | globočino. | Ko se je pa Gab naveličal žvižganja in strmenja | A |
povečava. Nisem mogel ustaviti tega zdrsa v | globočino | in naposled je bila pred mano samo še škrlatna | A |
kot otrok strmel v vodnjak, naj ne gledam v | globočino, | ker je znotraj vedomec, ki me bo z očmi povlekel | A |
Smejali smo se in se bali, da bi ne zašli v | globočino | in se zmočili. Sredi reke so konji malo obstali | A |
strašni, tako neizogibni in tako naturni padec v | globočino, | da si upa priznati in pokazati ga le velik in | B |
nasmehnil) po nekaterih lepih pesmih v brezdanjo | globočino | smešnosti; za Sardenka, ki ga imam resnično | B |
in mir - docela razdelila pomladanski tabor. | Globočino | tega razdora si najbolje predočimo, če pomislimo | D |
stoletja poročajo o morskih pošastih, ki lahko v | globočino | potegnejo cele ladje.Na obale Nove Zelandije | D |
od uvodnega omahljivega predsmrtnega zrenja v | globočino | z balkona v 11. nadstropju, mimo za nadaljnje | D |
imel tisto moč in pogum, da bi sam posegel v | globočino | svojega bitja - do dna bi ne segel, ker dna | D |
vedno delil z nami. Pri tem pa si potiskal v | globočino | svojega srca spomine na tragično preminulo hčer | D |
proračun posekali in ko je oni padal z njim vred v | globočino, | je vedel samo to, kar pač vsak ve, ki se v tej | D |
životarjenja narkomanke, je razkrila pogubno | globočino | notranjega prepada med mladostno iluzijo o zaželeni | D |
obtežitev ribiških mrež in z njo merijo tudi | globočino, | rečemo ji grezilo.To pa razumem, saj visi ravno | G |
tako težo dejanja, kakor ga občuti on, kakor | globočino | upanja, ki ga polaga vanje.Potem se ne bi odzvali | P |
prepira in tepe ta se ima rad. Zato je pogled v | globočino | samega sebe in svoje otroštvo najbolj radikalna | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |