freud (844)

kemijo je pač tako: če ni zavesti, ne deluje.	Freud	tega še ni vedel, pa je mirno pljuval po stopnicah	A
Babica za dedkom, dedek za repo...	Freud	bi dognal, da so v resnici stali ravno narobe	A
kako tavata po pokrajini, bogatir na konju,	Freud	gre peš.Medtem ko rojaka iz Přiborja vleče v	A
srečo, da se znajdeš tam, kamor bi nas postavil	Freud,	da nima smisla biti razumen, saj življenje vendar	A
katerih govori, toda mar ni to delo, v katerem je	Freud	priznal, da obstaja možnost, da se vsi instinkti	A
"Schopenhauer?" "Ne,	Freud.	" "Ne spet Freud!"	A
"Ne, Freud." "Ne spet	Freud!	"Nekaj polen je previdno porinil v žareče središče	A
Polja kamenja, dolina kosti. "	Freud	pravi," je z nasmehom razlagal Stephen, "da	A
Imel se je za neozdravljiv primer. Kaj bi dejal	Freud	na njegovo samopomoč?Tako je ostal v stiku s	A
ena od mojih okvar." "Kot je nedvomno dejal	Freud.	" "Kot je dejansko dejal Freud."	A
nedvomno dejal Freud." "Kot je dejansko dejal	Freud.	" "No, prepričan sem, da Freudu ne bi bilo všeč	A
vrglo pod vlak ali uprizorilo čelno trčenje.	Freud	je dejal, da smo vsi razpeti med nasprotujočima	A
sežete in osimboljene, kot nas uči npr. Sigmund	Freud.	Remizov se je jasno zavedal pomena sanj, tako	B
Dunaju sedeli v isti kavarni Central Lenin,	Freud	in Cankar in še kak bolj subtilen duh od njih	B
humanističnem področju zastopala predvsem Marx in	Freud.	Zamenhof kot človek upanja je dedič in sodobnik	B
determiniranosti, kjer ima tudi Marx veliko prav, tudi	Freud	in vsi drugi deterministi, ima najbrž bolj prav	B
. \/ IZBIRA POKLICA Maj 1987 Sigmund	Freud	v svoji PRIHODNOSTI NEKE ILUZIJE pravi, da nekateri	B
Tudi ne tisto, za kar ga je razglasil Sigmund	Freud,	samopašnost in razuzdanost, ki ju človek skrije	B
mnogo stoletij kasneje na zahodu špekuliral tudi	Freud.	V tantri je bil pesimistični strah pred	B
postavljeno na drugo potenco, kajti bolj kot Marx in	Freud	sta pomembna njuna interpreta Althusser in Lacan	C
izhaja iz določenih predpostavk, ki jih je razvil	Freud	(in interpretiral Lacan), celoto svoje razprave	C
interpretirati (npr. skozi sanje ali psihoanalizo).	Freud	je nezavedno uporabljal predvsem za razumevanje	C
namreč, opozarja Jameson, velikokrat obrnjene. "	Freud	nas je namreč naučil, da manifestna totaliteta	C
izšel pod naslovom Dérive a partir de Marx et	Freud,	na takšno kritiko naletimo takoj na začetku	C
jamo imenovali) in slavni psihiater Sigmund	Freud.	Da so v velikih prostorih za osvetljavo potrebovali	C
eksces kot eksces in ga naredi za svoj predmet.	Freud	in Aristotel tako tvorita dva pola, dve skrajnosti	C
Kot Milner upravičeno opozarja, se Kant in	Freud	glede tega vprašanja vsaj na prvi pogled ločita	C
promoviral tako rekoč v Freudovega predhodnika.	Freud	pomeni za Lacana korak naprej v etični problematiki	C
ki ločuje Freuda od Benthama: oba, Bentham in	Freud,	priznavata, da je temeljno načelo vsega človekovega	C
pač pa fiktivnega. Ni mogoče dvomiti, zapiše	Freud	v Nelagodju, da načelo ugodja določa za vsakogar	C
smoter načela ugodja oziroma program, kot pravi	Freud,	je "v sporu s celotnim svetom, tako z makrokozmosom	C
se izogibamo bolečini, kot trdita Bentham in	Freud,	vseeno ne izhaja benthamovski sklep, da je mogoče	C
in bolečine: ne samo da želje, kot jo razume	Freud,	ni mogoče "normirati", ni je mogoče instrumentalizirati	C
utopijo sreče za vse spodbijata tako Kant kot	Freud:	Kant s tem, ko pokaže, prvič, da na področju	C
In če je Bentham za Lacana vendarle nekakšen	Freud	avant la lettre, je to v prvi vrsti zato, ker	C
posojilih. Pri zgledih dobrodelnosti, ki jih navaja	Freud,	sicer ne gre za univerzalni imperativ dobrodelnosti	C
smel privoščiti take pojedine. A kot pokaže	Freud,	je edini ustrezen odgovor na tak očitek lahko	C
privoščil lososa z majonezo." Toda, dodaja	Freud,	"to ne bi bila več šala, pač pa cinizem". Freudovi	C
dobrodelnosti. Dobrodelnež, kot lepo pokaže	Freud,	sicer hoče delati dobro, a le s pogojem, da	C
želje. Prav na ta "cinizem" užitka opozarja	Freud,	ko analizira premeščene, neustrezne odgovore	C
Kajti tisti bližnji, pred katerim se celo	Freud	v grozi umika, ni toliko zlobni podobnik, ki	C
ljubi samega sebe, opozarjata tako Bentham kot	Freud.	To je raven utilitaristične, altruistične ljubezni	C
nekaj, kar ni dobro, pač pa zlo kot tako. Če	Freud	v Nelagodju ne more pristati na tisto, kar je	C
ni mogoče, da bi se subjekt ljubil, vztraja	Freud,	ni mogoče, da bi se subjekt ljubil kot das Ding	C
kar je njegov užitek, ki nosi zlo, sprašuje	Freud	in hkrati že odgovori z odločnim -Ne!	C
Ne! Če se	Freud	umakne, je to zato, ker taka ljubezen zahteva	C
mesto svoje resnice na drugi sceni, kot bi rekel	Freud,	v usodi, ki ravno ni njegova volja, ampak tuja	C
tradiciji, če smemo tako reči, v službi zla.	Freud	v Nelagodju v kulturi odkrije senčno področje	C
Dobro, natančneje, načelo ugodja, homeostaze,	Freud	pa odkrije kot gibalo za delovanje neki onstran	C
utelešene v kategoričnem imperativu, je opozoril že	Freud.	Freud in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega	C
kategoričnem imperativu, je opozoril že Freud.	Freud	in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega perverzneža	C
ki se tako rekoč spremeni v "usta morale".	Freud	je v celi vrsti svojih spisov opozarjal, da	C
izgubljenim objektom želje drugega, je tisto, kar je	Freud	imenoval einziger Zug, unarna poteza, poteza	C
življenju izražajo na podoben prečiščevalni način. (	Freud	1975: 49-50.) Kdaj je torej nastala Lenčica	C
navkljub pozitivističnim notam, ki jih je ubral sam	Freud,	dejansko zbirka strategij interpretacije.Psihoanaliz	C
sebstvo, ki je skupno vsem ostalim ljudem ...	Freud	je paradigmo samospoznanja naredil iz odkritij	C
presenetljivem in, upajmo, celo motečem detajlu, ki ga je	Freud	v svojem eseju o Unheimliche definiral kot	C
je ena od stvari, po katerih se ‐ kakor pravi	Freud	‐ arheologovo (pa tudi zgodovinarjevo) delo	C
solitaire, Paris 1972, str. 101. [1078] S.	Freud,	»Das Unheimliche«, v: S. Freud: Studienausgabe	C
[1078] S. Freud, »Das Unheimliche«, v: S.	Freud:	Studienausgabe, IV.,Psychologische Schriften	C
Allegorie della lettura, Torino, 1997. [1121] S.	Freud,	Costruzioni nell'analisi [Konstruktionen	C
Management, New York, 1992; 510-515. 18.	Freud	W.: Managing Conflict, Association Management	C
Deleuze in Guattari, pogosto uporablja tudi	Freud;	najbolj očitno takrat, ko med oba spola postavlja	C
izpostavimo njegovo razliko do fantazme. Ko	Freud	pravi, da gre pri fantazmi za neko uprizoritev	C
poiskati mest pri Freudu, kjer se zdi, da se	Freud	"umika pred tem svetom divje produkcije in eksplozivne	C
nezmožnostjo doseči "normalno" odraslost, ki jo je	Freud	sprva enačil s "patologijo" homoseksualnosti	C
subjektivitete). Še več, to je artikulacija, ki jo je	Freud	opisal kot transfer (kot intersubjektivno izmenjavo	C
umetniški subjekt z vztrajnim narcizmom, ki ga je	Freud	povezoval s homoseksualnostjo in z ženskostjo	C
vedno počivajo na erotičnem temelju"). Čeprav	Freud	tega ni priznal, njegova nezmožnost, da bi pri	C
domišljijo, kakor vzamemo). (610) Celo Sigmund	Freud	je že zgodaj razumel psihične razsežnosti takšne	C
transcendiranju človeškega; ni naključje, da	Freud	opiše to željo s telesnimi pojmi (človek s tehnologijo	C
and Civilization: A Philosophical Inquiry into	Freud,	Routledge & Kegan Paul, London, 1956. Marcusejev	C
primer Schneider (o njem je razpravljal tudi	Freud)	; opaža, da Merleau-Ponty ilustrira Schneiderjevo	C
poveže svojo razpravo z dinamiko, ki jo je	Freud	imenoval "sublimacija" - proces, s katerim se	C
Vitu Acconciju (jesen 1972). (313) Sigmund	Freud,	"The Dynamic of Transference" (1912), prev.	C
Fantasy, Methuen, London, 1986, str. 35. (349)	Freud	je leta 1914 nedvoumno poistovetil narcizem	C
ga je treba imenovati narcistični tip." Glej	Freud,	"On Narcissism: An Introduction" (1914), prev	C
dilemi razpravljam v prvem poglavju. (398) Glej	Freud,	"Sadizem in mazohizem" (1905), v: Three Essays	C
obenem omeji na enostranski model. Čeprav je	Freud	določno vztrajal, da je "sadist vedno hkrati	C
med aktivnim in pasivnim" (str. 40). Še več,	Freud	je to teorijo o simultanosti sadomazohizma pozneje	C
the Complete Psychological Works of Sigmund	Freud,	Vol. 19, Hogarth Press in Institute of Psycho	C
razmerju do sadizma ni kontingentno. (399) Sigmund	Freud,	"A Child Is Being Beaten" (1919), prev. Alix	C
alegorijo spolne razlike (str. 197). (427)	Freud	opredeli erotično naravo transferja v "Dynamics	C
Hannah Wilke, str. 63. (535) Glej Sigmund	Freud,	"On Narcissism: An Introduction" (1914), v:	C
eden od redkih psihičnih mehanizmov, ki jih	Freud	povezuje prav z žensko željo"; glej The Desire	C
v: Culture on the Brink, str. 243. (611)	Freud,	Civilization and Its Discontents (1930), prev	C
Fo Terry op. 395	Freud,	Sigmund op. 156; o homoseksualnosti; o narcizmu	C
bodisi kot premestitev bodisi kot gibanje.	Freud	meni, da beseda Entstellung ali distorzija ne	C
of English Language, deveta izdaja) Sigmund	Freud	artikulira vprašanje odsotnosti ali manka v	C
gibi. Nemški pojem, ki ga je sprva uporabljal	Freud	za označevanje takšnega zmotnega ravnanja, spominske	C
pomembnost tiči v razmerju do nezmožnosti.	Freud	uporablja pojem Vergreifen, preveden kot "motene	C
bila pri polni zavesti: oseba je torej, tako	Freud,	'navidez nepoškodovana'. Zdi se torej, da izkušnje	C
angleško-slovenski slovar) (op. prev.) (5) Sigmund	Freud,	K psihopatologiji vsakdanjega življenja, prev	C
Franko, Mark	Freud,	Siegmund Fry, Northorp	C
otroka. R. in Y. Allendy opozarjata, da so "	Freud	leta 1908, Jones leta 1921 in Abraham leta 1921	C
Žena brez sence Namesto pravljice	Freud	Opera Žena brez sence Richarda Straussa je	D
odrešenih nerojenih otrok, ki si stopajo v objem.	Freud	je svojo nalogo uspešno opravil, bi lahko rekli	D
umetnosti ... V znanosti sta v ospredju Einstein in	Freud.	V Parizu organizirajo prvo svetovno razstavo	D
do politike vlogo nekakšnega »super ega« (S.	Freud)	, »slabe vesti« (J. P. Sartre), »biča cerkve	D
samomorov. Tu bi seveda moral nastopiti Sigmund	Freud	in nam kako malenkost pojasniti.Večina psihiatričnih	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani