nova beseda iz Slovenije
predavanje z znanostjo? Življenje vendar ni | filozofija | in filozofija ni življenje. KLEMENT: Govoril | A |
znanostjo? Življenje vendar ni filozofija in | filozofija | ni življenje. KLEMENT: Govoril sem o sistematičn | A |
ga vodili za roko tja, kamor je moral sam. Ta | filozofija | ni lepa, a pametna je. DOLINAR: Grozovita | A |
hodil, da bi te našel! - Ampak ne zameri: to je | filozofija | stare sorte.- Nadvse je važna zdaj le ena stvar | A |
preleni so, da bi brali spremna besedila. Meni | filozofija | pa zajcu boben, je zapisal moški v črnem usnjenem | A |
tirane. In spoštovati je začel človeka, čigar | filozofija | si je nadela žalno obleko narodnega gorja.Rad | A |
razumeva, milostiva; seveda se pravi tej reči | filozofija | in je bolj težka za dame. Ampak ko za posamezni | A |
kdaj na misel politika, literatura ali celó | filozofija | ... ne, nihče se ni spozabil tako daleč!In vi | A |
razumeli vrednosti in pomena... Pol zgodovina, pol | filozofija; | ne spada v nobeno rubriko.Podobno bo kvečjemu | A |
»Zgodaj, zgodaj...« »Vesta, moja | filozofija | je taka, da je treba vse človeške organe tu | A |
tiste neprijetne izpremembe. Vidiš, to je moja | filozofija | o zakonu!Nekaj filozofije pa je dobro povsod | A |
pogreša ničesar več, da mu znanost, izkustvo, | filozofija | zadostuje, da je resigniral na vse, da ni potreba | A |
pesimizma skoro sramovati začel. Zdi se mi, da | filozofija | o slabosti sveta vendar ni prav zdrava.In če | A |
doma v lepi književnosti ‒ vera in sploh vsa | filozofija | mu je bila deveta skrb. Samoljubje pa mu ni | A |
‒ | Filozofija | naša in srbska in vsega sveta in slovanska! | A |
navdušiti. Kar je meni znano, ni našla nemška | filozofija | do zdaj še nobene velike resnice.Ker sem se | A |
borci potolčeš čimveč Nemcev. Vse ostalo je | filozofija, | « je dejal brigadni načelnik. Potem je vprašal | A |
Ali! ‒ Uvidel sem, da tudi | filozofija | ni vredna piškavega oreha; pograbil sem vso | A |
dlako pusti. ◆ Kjer preneha znanost in umolkne | filozofija, | tam spregovori umetnost. ◆ Kjer se maže, tam | A |
Periklovo vladavino, sta se izredno razmahnili | filozofija | in umetnost. Vrsta mislecev je takrat postavljala | A |
jezil in mu ob vsaki priložnosti očital, da mu | filozofija | ne bo dala kruha.Toda Tasso ni odnehal. | A |
je začel kričati: »Kaj ti koristi ta tvoja | filozofija? | « Tasso pa je mirno odgovoril: | A |
Hudič je, ki govori iz Guidovih ust! Gnusi se mi | filozofija, | saj ta spodkopuje reputacijo mojega nebeškega | A |
zaničevanju dejstev. Če je kaj važno, potem je to | filozofija | zgodovine.Bouvard ni mogel dokončati slavnega | A |
ravnal s kralji kot sebi enakimi’ in da grška | filozofija | izhaja iz hebrejske.Ta njegova skrb za Hebrejce | A |
Romani v nadaljevanjih so bili sumljivi, klasična | filozofija | je veljala za nevarno, meščanstvo je zagovarjalo | A |
Na Pécuchetovih senčnih kosteh sta se čutila | filozofija | in navdušenje, povezana z zvijačnim duhom. | A |
logika njihovega položaja terja to. Njihova | filozofija | je na tihem zanikavala ne le veljavnost izkustva | A |
superdržavah zelo podobne. V Oceaniji se vladajoča | filozofija | imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje Neoboljševizem | A |
povrhu tisto najlepše na svetu...! - skrajšati! | Filozofija | v umetnosti zmerom vse zaserje! Kandid | A |
skrivnost vesolja v pravem trenutku." "Vsa ta | filozofija | te ni zadržala, da ne bi zapustil Rie zaradi | A |
zgodnji Schopenhauer." "Kakšna je bila njegova | filozofija? | " je zanimalo Natasho. Nihče ni vedel. | A |
»Strinjam se.« »Želja po spoznanju in | filozofija | sta isto?« »Seveda.« | A |
ukvarjati s filozofijo, če oboje - politična moč in | filozofija | - ne postane eno in če ne bo množica tistih | A |
pokaževa, kako nekaterim ljudem po naravi pripadata | filozofija | in vodstvo države, medtem ko je za drugo boljše | A |
prida, in, če mogoče, dokažemo, da tega ni kriva | filozofija? | « »Vsekakor.« | A |
svojem ožjem poklicu največ domišljajo. Kajti | filozofija | uživa kljub svojemu žalostnemu položaju večji | A |
slabem glasu, na katerega je neupravičeno prišla | filozofija, | povedali vse, kar je bilo potrebno.Ali imaš | A |
filozofska predavanja, v prepričanju, da je | filozofija | lahko samo postranska zaposlitev.V starosti | A |
tisti, ki je vsestransko sposoben.« »Današnja | filozofija | je, kakor je bilo že rečeno,zato neuspešna in | A |
lenari. Drugič spet - tako se zdi - ga pritegne | filozofija. | Pogosto ga premami politika. | A |
tehnologija je pomembnejša kot služenje denarja - | filozofija, | ki jasno loči Adobe od Microsofta, kjer je služenje | A |
“Vse ma svoj razlog.” “To je moja | filozofija, | ” je rekel Ganeš in zgovorno vrgel roke v zrak | A |
de rata člouk čist taprau filozof, sahib.” “ | Filozofija | je moj posel.Danes je nedelja ...” Ramlogan je | A |
časa ne more niti dohiteti. V pesmi Plitva | filozofija | na globokih krajih pravi: "Glej, življenje bo | B |
gre za dokaj drugačne prvine. Prijazna, rahla | filozofija | vsakdanjosti. Matjaž Kmecl: LEPA VIDA | B |
poznata . / . / stran 105 . / samo umetnost in | filozofija, | je treba ta absurd valiti naprej, ta prekleti | B |
mopolitizma k obtožbi o narodnem izdajstvu? Kaj imata | filozofija | in literarna znanost opraviti z usodo koroških | B |
je za ustvarjalce televizijske nadaljevanke | filozofija | vojne predvsem bolj ali manj napeta in vznemirljiva | B |
palanke in nevsakdanjostjo velikega sveta.« ( | Filozofija | palanke.)Posledica takšnega mišljenja so raznovrstne | B |
obstajajo velike luknje na nekaterih področjih ( | filozofija, | recimo) in v bližnji prihodnosti ne kaže verjeti | B |
smrt, nasilje, vojna, bolezen. Opažam, da je | filozofija | lahko zelo uporabna.Ob tem najinem razgovoru | B |
skupen nadsmisel, ki ga običajno raziskuje | filozofija | in različne religije. Babi res bere knjige | B |
poezije in človeka. V zraku leži Emersonova | filozofija | in mistika Svedenborgova.Tu ni ničesar gotovega | B |
Alarm! Klepetanje, prerekanje, gramatika, | filozofija, | umetnost, Kamila, zaupljivost, ljubezen, nizkotnost | B |
filozofska refleksija, tako da sta bili stvarnost in | filozofija | vedno združeni, združena telo in duh, realnost | B |
tolikšnem protislovju, in najbolj zlagana je | filozofija, | ki skuša prikriti ali pomiriti to tragično protislovje | B |
osnovah se je porodila ruska personalistična | filozofija, | prva tovrstna filozofija v Evropi, ki temelji | B |
ruska personalistična filozofija, prva tovrstna | filozofija | v Evropi, ki temelji na umetniškem delu Dostojevskega | B |
temelji na umetniškem delu Dostojevskega. To je | filozofija, | ki kolikor je to sploh mogoče - najustrezneje | B |
Slovenci ne poznamo ali nočemo poznati. To je | filozofija | Nikolaja Berdjajeva, Vladimirja Solovljeva, | B |
izrazila šele Dostojevski in ruska religiozna | filozofija: | to je bila in je eksistencialna alternativa | B |
velesila še vedno kultura: literatura, gledališče, | filozofija, | film...V tem prostoru opredeljuje ljudi še vedno | B |
Mickiewicza, krakovsko gledališče in Jan Kott, | filozofija | Leszeka Kolakowskega, literarni krožek Sandorja | B |
Dostojevskega razvila tako imenovana ruska religiozna | filozofija, | filozofija Vladimirja Solovjova, Leva Šestova | B |
tako imenovana ruska religiozna filozofija, | filozofija | Vladimirja Solovjova, Leva Šestova, Nikolaja | B |
evropska personalistič . /\ .. stran 191 . \/ na | filozofija; | najmanj desetletje pred Miguelom Unamunom in | B |
desetletij pred Emanuelom Mounierom. To je | filozofija, | ki je prva postavila v osrednje gibalo kulturnega | B |
pride k meni, da se kaj pogovoriva, zanima ga | filozofija. | V mladosti je tudi nekaj študiral... | B |
Bruno. | Filozofija | se začenja s čudenjem...No, upam, da bo zdaj gorelo | B |
Kar me šokira, je Kierkegaardova nasilnost [...] | filozofija | s kladivom [...]Menim, da se ta njegova neusmiljenost | B |
prepričan, da je filozofsko spoznanje možno. | Filozofija | je bila, je in bo - dokler ostaja filozofija | B |
Filozofija je bila, je in bo - dokler ostaja | filozofija | - spoznavna dejavnost človeškega duha: filozofska | B |
nekakšno mišljenjsko pesnjenje; drži sicer, da je | filozofija | že od grških začetkov povezana s pesnjenjem | B |
se mora od slednje razlikovati po tem, da si | filozofija | zastavlja spoznavne cilje, h katerim napreduje | B |
začetka do konca. Takšna bi morala biti vsa | filozofija: | osebna, doživeta, zavezujoča, duhovna... Bruno | B |
Znano je že bilo - kaj pa izkušeno? Ali zahodna | filozofija | lahko neposredno izkusi resnico monizma?Brez | B |
Janez. Mojster, tudi Parfitova | filozofija | je blizu budizmu, ne? Bruno. | B |
Janez. Hm... Zakaj pravite ” | filozofija | časa in prostora“, ne pa obratno, ”prostora | B |
brezčasno“ - in to teorijo imenujejo ”brezčasna | filozofija | časa“. Drugi filozofi jim seveda nasprotujejo | B |
Janez. Mar ni to neprimerno resničnejša | filozofija | časa od Aristotelovega nauka o ”številu gibanja | B |
strukturah naj bi govorila Kantova transcendentalna | filozofija, | tako o spoznavnih strukturah čutnosti kakor | B |
poti znan, to je namreč sama njegova absolutna | filozofija, | pri Plotinu in drugih mistikih pa konec poti | B |
ali ”trajanjem“ (la dureé), ki ga obravnava | filozofija, | saj ”realni čas, razumljen kot tok ali, z drugimi | B |
utemeljitelju fenomenologije. Čeprav je za Husserla | filozofija | kot fenomenologija tista prava ”stroga znanost | B |
Husserlova iztočnica pri analizi zavedanja časa | filozofija | Franza Brentana, predhodnika fenomenologije | B |
Toda katera je resničnejša - znanost ali | filozofija? | Bruno. | B |
govorila predvsem o fiziki - kdaj pa pride na vrsto | filozofija? | Bruno. | B |
ravni očitna. Filozof Hans Reichenbach [1928: | Filozofija | prostora-časa] je vpeljal izraz anizotropija | B |
obstoj neštetih svetov v neskončnem prostoru. | Filozofija | narave je teološke argumente opustila šele z | B |
resnici Svetega pisma, kajti resnica, ki jo išče | filozofija, | je precej povezana z odgovorom na vprašanje | B |
nič skupnega s filozofijo, saj Razodetje in | Filozofija | stojita na različnih bregovih.“ [prav tam, P | B |
rajši prepustil teologu? Če pa razodetje in | filozofija | imata nekaj skupnega, kaj to je?Iskanje ”najvišje | B |
Enega, večnega, popolnega? Saj | filozofija | ne more iskati drugega boga kot ga razodevajo | B |
duhove v zgodovini filozofije in ga analitična ” | filozofija | duha“ (philosophy of mind) še danes skuša | B |
estetskega čuta so naši papirnati filozofi. | Filozofija | duha je estetska filozofija.Nobena stvar ne | B |
papirnati filozofi. Filozofija duha je estetska | filozofija. | Nobena stvar ne more biti polna duha, niti zgodovina | B |
svojega ”klasičnega“ sistema, v katerem ima | filozofija | narave bistveno vlogo: iz nje se Schelling | B |
struktura, ki jo sestavljajo: 1. teoretična | filozofija, | ki se sprašuje, kako subjekt spoznava objekt | B |
kako subjekt spoznava objekt, 2. praktična | filozofija, | ki se sprašuje, kako subjekt deluje na objekt | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |