fenomenologiji (63)

meditacijah: v Husserlovi transcendentalni	fenomenologiji	cogito ni več ”točka“, ampak ”polje“ gotovosti	B
Bruno. Pojem nesrečne zavesti v	Fenomenologiji	duha nastopa v razdelku o samozavedanju.Hegel	B
Kierkegaard očitno misli na zgoraj navedeni h 215 v	Fenomenologiji	duha].K branju takšnih raziskav vselej pristopamo	B
Nietzscheju, je pa ”odsoten“; božji obstoj je namreč v	fenomenologiji	še bolj poudarjeno ”postavljen v oklepaj“ kot	B
prispodobje ustrezalo tudi transcendentalni	fenomenologiji,	ki ”točko“ jaza razširi v ”polje“, v ”horizont	B
nazadnje vezano fotokopijo Husserlovih predavanj k	fenomenologiji	notranjega zavedanja časa - v nemškem izvirniku	B
znanostih, na primer v filozofiji življenja,	fenomenologiji	in eksistencializmu - zanimivo pa je, da se	B
prioriteta časa pred prostorom“ še posebej kaže v	fenomenologiji	in eksistencializmu... Bruno.	B
- namreč iz katere ”zunanjosti“ - se zdaj v	fenomenologiji	spet pojavi ”objektivni“ čas?Ali gre tu za čas	B
Bruno. Gre za njegova znamenita Predavanja k	fenomenologiji	notranjega zavedanja časa, ki jih je imel na	B
prioriteto časa pred prostorom, čeprav sta tudi v	fenomenologiji	čas in prostor soodvisna, na primer ravno pri	B
Poglejva podrobneje Husserlova Predavanja k	fenomenologiji	notranjega zavedanja časa, ki so njegovo glavno	B
transcendentalni jaz“. Sicer pa, če se vrneva k	fenomenologiji	časa, je treba poudariti, da je Husserl načelno	B
in psihologijo vendarle ni jasne ločnice. Pri	fenomenologiji	gre za filozofsko ”introspekcijo“, ki po načelu	B
Časovni predmeti so, tako kot vsi predmeti v	fenomenologiji,	zavesti imanentni - so fenomeni - in zato so	B
Bruno. V	fenomenologiji	je pojem horizonta ključen, tako v prostorskem	B
obenem končno časovno ”okolico“. Horizonti so v	fenomenologiji	opredeljeni kot potencialni, kažejo namreč na	B
Zdaj in tu sta vsekakor analogna tudi v	fenomenologiji,	zanimivo pa je fenomenološko spoznanje, da ne	B
boljšega, primernejšega. Mladen Dolar v Heglovi	Fenomenologiji	duha tvega še korak naprej s predpostavko, da	C
* * * V	Fenomenologiji	se dialektični razvoj prične s čutno gotovostjo	C
afirmacijo manjka, ki ga je hotela ukiniti [...]". V	Fenomenologiji	napredujemo od sinteze do sinteze, dokler ne	C
na tak način pojasniti dialektični proces v	Fenomenologiji.	Na začetku je zavest soočena s tem, kar Žižek	C
štiri obdobja, ki so podobno kot pri Heglu v	Fenomenologiji	duha dokaj ohlapno zamejena: obdobje epa (Homer	C
opozarja Sim, je eden izmed Lyotardovih ugovorov	fenomenologiji	njeno nagnjenje k ahistoričnosti, kar kaže na	C
Vpliv eksistencializma (ki pravzaprav temelji na	fenomenologiji)	in posebej Jean-Paula Sartra je očiten že pri	C
resničnem življenju". Toda teorizira jo šele Hegel v	Fenomenologiji	duha z znamenito "dialektiko junaka in osebnega	C
gonilna sila praks, ki se vračajo k politiki in	fenomenologiji	telesa.Tako je Keith Boadwee z nedvoumnim homoseksua	C
njihovega narcizma. Kot je v svoji feministični	fenomenologiji	premičnosti telesa nakazala Iris Marion Young	C
Husserlovega in Heideggerjevega prispevka k	fenomenologiji	glej Mark C. Taylor, "Introduction: System	C
1993, str. 118. Glej tudi Lacanovo izvajanje o	fenomenologiji	transferja v "Of the Subject Who Is Supposed	C
Vivian Sobchack iz njene fascinantne študije o	fenomenologiji	filma, The Address of the Eye: A Phenomenology	C
Acconciju, str. 2. (369) Intencionalnost ima v	fenomenologiji	drugačno konotacijo kot v konvencionalni umetnostni	C
eden od ključnih feminističnih prispevkov k	fenomenologiji	in ena od njenih najpomembnejših kritik. (371	C
566 Derrida, Jacques kantovska estetika ; o	fenomenologiji	op. 116; o Hillu; o narcizmu o performativu	C
fotografija op. 571, op. 572; narcizem op. 141; o	fenomenologiji	/ minimalizmu op. 110; o formalizmu op. 372	C
150; odtujitev op. 372; o falosu op. 228; o	fenomenologiji	/ transferju op. 123; ojdipska motnja; o pomenu	C
film / filmski ustvarjalec; o transcendentalni	fenomenologiji	op. 108 Sommer, Doris op. 655	C
primer sunek, ki ima sicer zelo majhen pomen v	fenomenologiji	narave, ki pa na nekaterih filozofskih področjih	C
tolikšen pomen eksistencializmu (eksistencialni	fenomenologiji)	, ki nedvomno je tista filozofija 20. stoletja	D
posega na najrazličnejša teoretska področja: k	fenomenologiji,	filozofski hermenevtiki, filozofiji običajne	D
školjki, odnosu med zunanjim in notranjim,	fenomenologiji	okroglega ipd.Bachelard »bere« prostor, hišo	D
Hegla, da bi razumeli Kostjo Gatnika - je pa v	fenomenologiji	njegove likovne govorice nekaj, kar prikliče	D
je Heideggrov predhodnik. Prav ob Husserlovi	fenomenologiji	Komel najizrecneje izpelje svoje osnovanje filozofije	D
Godina Košir in Peter Vodopivec razpravljali o	fenomenologiji	simbolov, fenomenu države kot blagovne znamke	D
strukturalizmu, to je filozofija, če govorimo o	fenomenologiji,	itd.Vse likovne teorije temeljijo v filozofskih	D
konkretnim potezam omenjenih likov. V Heglovi	Fenomenologiji	duha obravnavi komedije neposredno sledi obravnava	D
subjektom in objektom ali jazom in svetom. V	Fenomenologiji	zaznave pa je Merleau-Ponty priostril klasično	D
Stefanija, ki je razmišljal o kulturologiji ali	fenomenologiji,	muzikologiji in identiteti (ob slovenski glasbeni	D
delovanja možganov, kar pomeni, da se posveča tudi	fenomenologiji,	antropologiji in psihoterapiji.Ta zadnja je	D
osnovnemu filozofskemu programu, prisotnemu v	Fenomenologiji,	je ostal zvest do konca.In zato tudi ni presenetljiv	D
argument. O zadevi, o bistvu zadeve, o njeni	fenomenologiji,	argument avtoritete sploh ne govori, ampak o	D
metodološkim izhodiščem, npr. novemu historizmu,	fenomenologiji,	hermenevtiki, poststrukturalizmu, avtorica vztrajno	D
mogoče najti že pri Heglu, v njegovi znameniti	Fenomenologiji	duha, ki je nastala v času, ko je Napoleon dobil	D
umetnosti. A mesto, ki ga umetnost zavzema v	Fenomenologiji,	pa potem v Filozofski propedevtiki in Enciklopediji	D
absolutnega duha le po formalni pati (kot še v	Fenomenologiji	duha), temveč se pokaže tudi sama težava pojma	D
principa sistema«, ki ga je Hegel razvijal v svoji	Fenomenologiji	duha, ko je govoril o »nravni bitnosti«, »pravem	D
prek neke izkušnje, ki doslej tudi v sodobni	fenomenologiji	še ni bila v polnosti tematizirana, v celoti	D
prinašajo prevod dveh slavnih Derridajevih spisov o	fenomenologiji	-Geneza in struktura ter fenomenologija in Forma	D
zanimanje je bilo namenjeno zgodovini filozofije,	fenomenologiji	(Heideggru) in grški filozofiji; posebno mesto	D
pri Heglu reducirana na tiste vloge, ki jih v	Fenomenologiji	opisuje v zvezi z Antigono.Tudi Hegel je bil	D
Schleiermacherja, Diltheyja in Riceura, diskusijo o	fenomenologiji	ljubezni pri Rilkeju ter diskusije o vprašanju	D
temu zadnji podatki, ki temeljijo na klinični	fenomenologiji,	genetskih in bioloških korelatih, poteku, izidu	P
simbolno. Zadnji je Maurice Merleau-Ponty, ki v	Fenomenologiji	zaznave zaostruje kritiko klasičnega razkola	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani