duša (4.982)

si zanj. On rad včasi pije, res je, ker mu je	duša	žalostna. Drugače pa ima moj mož lastnosti.	A
Eneja. ENEJA SILVIJ Mogočna kraljica. Moja	duša	je žejna širokega življenja in krik mladosti	A
moj veseli dan. TONČEK poje: Žalostna je	duša	moja, misli moje so v Ljubljani. JERCA poje	A
GLAŽEK Sem ga en poliček srknil, da se je	duša	privezala, vidijo; zdaj naj pak z mano zašáfajo	A
da ti ne dvomiš. Tvoja nesrečna umetniška	duša	je postavila to najbolj nesmiselno vprašanje	A
jim je . / . / stran 36 . / zatrepetalo srce?	Duša	srca?Ah ja, srce, srce je kos mesa, pumpa, ni	A
organ našega sluha. Včasih so verjeli, da je	duša	v srcu, da je prav od srca odvisno vse, čisto	A
da je prav od srca odvisno vse, čisto vse.	Duša	je v srcu, srce je v duši.Ali smo kdaj med temi	A
in o duši teh ljudi? Kakor rečemo za oči, da	duša	gleda skoznje, in za ušesa, da skoznje sliši	A
srcu tako lepo govorite. Kako je meseno in kako	duša	gleda skozi srčno meso. NELA: Ti si tudi	A
Najin Halštat. Srce duše,	duša	organa, luknja namesto srca.Fibula.	A
LEŠNIK Kaj se hoče!	Duša	ima svoje zahteve, telo svoje. EMILIJA Dandanes	A
EMILIJA Dandanes, gospod Lešnik, ne pravimo več	duša,	ampak psiha. STOPAR Saj res; kaj je to pravzaprav	A
sem že parkrat bral to čudno besedo. Ali je to	duša	ali ni? EMILIJA Je in ni.	A
Je in ni. Psiha je nekakšna nadduša, dušna	duša,	potencirana, sublimirana duša. STOPAR Aha	A
nadduša, dušna duša, potencirana, sublimirana	duša.	STOPAR Aha, ki plava nad gosto navadno dušo	A
Ampak priznati moram, da je gospod Lešnik blaga	duša.	Jaz sem tudi povedala Kotniku, kako se je zanj	A
Kaj pa je to tebi? DOBRIN Od kod, ljuba	duša?	Glejte, kakšen siromak sem jaz!	A
moj dolg. . / . / stran 90 . / DOBRIN Ljuba	duša,	jaz tega nisem mogel reči, ker vi niste bili	A
pomena. Gospod Milan je izboren mladenič, blaga	duša,	plemenit značaj, akademični slikar, ki ima bodočnost	A
bodi, kot so drugi ljudje. FERJAN Ljuba	duša,	drugi vedo, zakaj so na svetu, jaz pa nimam	A
jaz vem, da je to več kakor vesolje. Tvoja	duša	naj gorí z visokim plamenom, kakor moja rdeča	A
neopazna, a razpršila se ne bo več, in s tem se	duša	ne more sprijazniti, ne tedaj ne pozneje.Družina	A
zaupanja, intenzivno): Vem, da je slovenska	duša	varna med morjem in gorami; in tam, kjer so	A
1963 (Kajuhova nagrada), 1978; VERONIKA, 1980;	DUŠA	KAJ ŽELIŠ, 1995. Poezija:	A
imate za seboj, in od tega je poškodovano vse,	duša	in telo.Vendar ste močni, izžarevate nenavadno	A
prijatelji, ne skrunite tega večera, ko se	duša	pogovarja z dušo. BEKŠ: Ne skrunite ga!	A
goniš, jutri nas boš iskal! BEKŠ: Prijatelj,	duša	blaga, usmiljena - MIRANDA: Duša draga -	A
Prijatelj, duša blaga, usmiljena - MIRANDA:	Duša	draga - VEHOVEC Bekšu in Mirandi: Jokava	A
gnezdo, vse pozlačeno; in sem rekel: postélji si,	duša,	dobro ti bo!Zakaj golobica prelepa je bila v	A
treba, da si ga žalil. KOMAR: Vohunska črna	duša!	- Kaj? Zberó se pošteni ljudjé ob slovesni uri	A
črna senca v svoji dolgi špehóvki ... ne, ljuba	duša,	moja kri je vroča in ni me sram ... slinijo naj	A
knjig na tla - kjer bo stokaje gorela njegova	duša	nekoč! NADUČITELJ: Bog je usmiljen.	A
jaz sem tako brala. GENI Lojzki:Kaj siliš,	duša,	v rovtarske Atene? KOMAR: Tudi Hvastja, se	A
pridigo poslušal, tam pa južinaj! - In sem rekel:	duša	je izgubljena, pa bi se zato še ob nedeljah	A
vam izpolni sodba, ki jo sami zahtevate. Moja	duša	bo čista. JERMAN: Hvaležen sem vam od srca	A
pa sem prišel. LOJZKA: Tolažit: ne zameri,	duša,	da smo te ubili. HVASTJA: Ljudjé, ki imajo	A
HVASTJA séde na levi: Bilo je, mislim. Srce in	duša	in prepričanje in tisto - za mlade ljudi.Naj	A
ozadja, v plašč ogrnjena JERMAN: Slišala si!	Duša,	dekle, žena!Daj, da naju blagoslovi!	A
A tega bi si doslej ne sanjala o tebi živa	duša	...Napósled imaš prav.	A
ljudje greše v nezavesti, in kadar pride njihova	duša	v ravnovesje, ne vé o grehu ničesar.Jaz sem	A
oči, Marija; glej, jaz sem prišel k tebi; moja	duša	je izgubljena ... Kratek odmor MARTA	A
bo končalo, Anica. Ti ne boš nesrečna, tvoja	duša	je predobra.Ti angel moj, daj, da vidim še enkrat	A
zakrijte obraz ... Tako je torej vse v redu in moja	duša	je lahka. Hladno: To pismo oddajte Marti.	A
da si ženin! DOLINAR: Kakšna noč je bila,	duša,	kakšna noč!Ali veš, kaj je sreča?	A
izgubil človek le en sam trenotek te lepote?	Duša,	saj je ustvarjena za tvoje oči ... in te tvoje	A
užival, kadar se povrnem. Ti si umetnik, tvoja	duša	je nakazna, že zdavnaj potrjena in zapečatena	A
lahkomiselno in prešerno, ne zmeni se za tó živa	duša	... Drugod po svetu, - kakšno življenje, kakšna	A
VRANČIČ: Posebno zanj, - zakaj on je romantična	duša,	kakor vsi tisti, ki stojé najglobokeje v blatu	A
stojí še takó nizko, medtem ko vidi sanjarska	duša	noč in propalost celó tam, kjer je ni. MAK	A
je najidealnejši človek, najbolj romantična	duša	... IVANKA: Kdo? Mlakar? MAK: Takó pripovedujej	A
v katerega se je izlila njegova romantična	duša.	DELAK: Hm, to je res precèj nerazumljivo	A
svobodno; samí ne poznate razočaranja, ker je vaša	duša	prepodla, da bi hrepenela kdaj po čem drugem	A
robu; če se pogreznemo, ne potegne nas živa	duša	več iz prepada, Séde k pisalni mizi.	A
stran 63 . / s teboj popolnoma ena misel in ena	duša,	- vstane in gre vólit.Koga? Delaka seveda ...	A
obrazek stisnil ... Kar je ostalo, to je samo še	duša.	VRANČIČ: Tega ni Strnén krív, umorilo jo	A
slučajna posoda čudovite, nenavadne duše ... Ta	duša	je bila namreč ena izmed tistih romantičnih	A
rokah. Jaz sam sem jo pogubil, nesrečnež; njena	duša	je bila odsojena meni in jaz sem jo pahnil od	A
lahko in gorko; zdí se mi, da nimam telesa in	duša	se dviga visoko ... visoko. MLAKAR: Tvoj dih	A
O gorjé, gorjé! JULIJA O	duša	gadja pod očesom cvetnim!Kdaj stanoval je zmaj	A
Odide. ROMEO Kako je oživela moja	duša!	LORENZO Zdaj pojdi!	A
Otrok! Ti	duša	moja, ne otrok moj!- Mrtev, mrtev!	A
dobro. Teló ji spi v grobišču Capuletov in njena	duša	je med angelji.Videl sem, ko so v grob jo položili	A
pač dejál služabnik moj ko sva jahala sem in	duša	moja razburjena ni slišala besede?Mislim, da	A
Čisto za nobeno; - nepotreben človek je! Živa	duša	bi ga ne pogrešila, če izgine to uro.Dà, z največjim	A
razmere, kadar je v prsih hrepeneče srce, svobodna	duša	... Kakšno je to življenje!!	A
Prijatelji!	Duša	se mi grenko joka, če pomislim, koliko veselih	A
PRIZOR Neklon, Grozdana NEKLON Ti si plakala,	duša	moja? GROZDANA O ne.	A
počakaš, da pridem nazaj. NEKLON Gotovo,	duša.	GROZDANA Ako prej odideš, nikdar več te ne	A
desnica! Naprej, le tako je možno, da se mi	duša	omaščuje dosita. PETI PRIZOR Menih, prejšnji	A
Tugomer naj ide, ti ne. NEKLON Pusti me,	duša	draga, da idem za Tugomerom. Ali spremi me malo	A
izbira, odrekati se uživanju, po katerem mi	duša	najbolj hrepeni? In vendar, očetovo voljo moram	A
življenju: nič sitna, nič huda, ampak dobra kakor	duša.	Gotovo je gorka v nebesa šla in tam za nas boga	A
me, ne sodite prej, prosim, kakor bode vaša	duša	večnega sodnika prosila ne biti pogubljena brez	A
Torbarček naliva. Samo pij,	duša!	Metka.Naj bo za slovo in za srečo.	A
»Ne boj se me, krasno deklè! Oh, koj se ti	duša	privadi Na mojem veselem tu gradi, Glej, ljubi	A
Uhó mi posluša, posluša ... Umévati záčne jo	duša.	Ah, pésem, ta pésem mi znana se zdi ... Čuj, ko	A
42 . / Čaša nesmrtnosti »Kadar ob smrtni uri	duša	stopi človeku do grla.. Kdó mu ponudi čarovne	A
nikól upijanil, No pošten je sicer in dobra	duša	... « Šentpeter strmèč te besede posluša, In,	A
»Hvala nébu! zdaj si brez vse teže.	Duša,	nič te več na svet ne veže. Hiša, polje, vrti	A
veselih líc Stojí sveti Peter med vrati. »Kdó	duša	si božja?« jo praša vratár, Od glave do nóg	A
Takó pač večkrat se zgodí! Oh, dobra	duša,	poštenják, Spoštôval ga iz nas je vsak. Izpíjmo	A
Boj nótranji mu čitaš z líc, Káj snuje pač mu	duša?	Mar rad napil bi, samotár, Ker mirni kot pustí	A
»Oh, té skrbí, oh té skrbi! Lehkó se	duša	pogubí!...	A
govoríš!« . / . / stran 136 . / »Vrača li se	duša	pogubljêna Pri živih iščóča mirú? Mar osvéte	A
vejévje, cvetje, Zažgali grmado smo tó: Mir imela	duša	bo nesrečna, Nazáj posléj več je ne bó!« »A	A
sluša ... Čuj v temi duh nékaj golčí ... »Kdo si	duša	ti nesrečna tukaj? In káke želíš pomočí?«	A
‒ ven na plan? Zunaj v dihu naj pomladnjem	duša	hrepenenja mre, dokler se na grmu zadnjem zadnja	A
toplem zapečku, vnuku jo poje mož sivolas.	Duša	topi se nežnemu dečku, v dedov zamaknjen bajni	A
sestanku (A. U.) O, da si zopet tukaj, draga	duša,	po dolgih letih trudov in skrbi! O, da te zopet	A
naju veže zdaj! Da le si zopet tukaj, draga	duša,	po kteri hrepenel sem tolikrat! Da le te zopet	A
čut sladak; to moč je govorečega spomina: kaj	duša	strastna vse trpela je, na svetu zroč tirana	A
v prsih mi zatone tiha žal, naj zopet bolna	duša	mi okreva! O zemlja lepa!	A
bilke maje v trdih tleh. Kako z jesenjo se mi	duša	sklada! Odeva črni mrak mi svit v očeh.	A
Prinesla si jih tudi meni kaj? O sreča, moja	duša	je otročja ... O tebi sanjal sem nekoč ‒ ‒ pa	A
ni zanesel jezen, on je občutil tudi črt. In	duša	ni li kakor zemlja? Zdaj vir srebrn iz nje šumlja	A
predavnem časi naselil se je v vas. Ni živa	duša	znala, zakaj, čemu, odkod. Dečad ga je nazvala	A
Ob smrti prošnja čudna! Slušajmo ga zato, da	duša	se mu trudna spovračala ne bo!« Pod staro so	A
nedogledna, kraljestvo tvoje kje meji? Po tebi	duša	radovedna iz temne sobe hrepeni. Pa naj bi z	A
budili bomo strah. . / . / stran 121 . / In	duša	naša ‒ ali bo živela in sama sebe se zavedala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani