nova beseda iz Slovenije
Gost, ki je neumen. Jaz grem semtertja v kako | domačo | krčmo.A tudi tu so sitnosti spred in zad. | A |
široke duri v posebno sobo; na desni male duri v | domačo | izbo krčmarjevo; mize in stoli, ob steni klopi | A |
steklene duri v štacuno, zadaj na levi zagrinjalo v | domačo | izbo, na levi vrata na hodnik in na stopnice | A |
prepozno! Gre počasi proti levi; pri durih v | domačo | sobo: Gospodična Nina, ali sanjate? NINA | A |
njim. MAKS sam, gre počasi proti durim v | domačo | sobo: Rad bi, da bi bile same sanje... odgrne | A |
da bi bile same sanje... odgrne zagrinjalo v | domačo | sobo; Nina pred njim, se skloni jokaje: Nina | A |
Maksu nekako malovažno: Servus! Pogleda v | domačo | sobo.Kje pa je Francka? | A |
stopi s stola: Bolna je, blede se ji! Odide v | domačo | sobo. MAKS: Zdaj ko je prišel čas, se bojim | A |
Francelj! K durim v | domačo | sobo.Francelj! Francelj pride; Kantor ga vzdigne | A |
sem se vrnil, sem skoraj pokleknil na to ljubo | domačo | zemljo.Čez tri tedne sem gledal proti morju | A |
zimske suknje in v hlače irhovke ali pa v sivo | domačo | volneno prejo. Umazani so, obleka je obnošena | A |
najdeš nikód.« »In ko bi nas tujci grdíli, | Domačo | nam sméšili last: Svetínja te spómni, sin mili | A |
vesélo z njími vince pil. In zdaj hití v | domačo | vás, iz prsij vrè mu tóžen glás: ”Očeta | A |
vžíga se pógled tvoj? ”Oj misel na zemljo | domačo | to trudno srcé mi teží: Pretesna, pretesna | A |
bogá. Oj Karol, očém si ti mojim zaprl | domačo | zemljó ... Da v roki jo puščam tvoji, kakó | A |
in ti si rešitelj njegov, ko z drago | domačo | besedo duhá si otel mu okóv. Povejte | A |
daruje vogal črne rute. Skopala bom mah za | domačo | hišo in ga zavila v črni vogal. S seboj ga odnesem | A |
postlani. Čudežna trava spomina me spomni na vas | domačo. | In roža črna cveti. | A |
resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso | domačo | ima, dr dr ... Le predi prav vesela, boš lepe | A |
dom, nikoli od njega podal se ne bom, pod lipo | domačo | najrajši sedim, v domačem veselju najslaje živim | A |
v septembrskih plamenih. Posut kakor orač z | domačo | grudo pa še kot eden najbolj spevnih, klenih | A |
dijačka prav skromno stanovanje s preprosto | domačo | hrano.Moj oče tega ni zmogel nikdar. | A |
rubin, in predme porinil na krožniku surovo | domačo | gnjat s kruhom. Pripovedoval je, da ima sinove | A |
vse deščici na zunanji in notranji strani z | domačo | prejo.Da bi obveza bolje držala in se ne premikala | A |
Do Žezlovega fanatizma se ne povzpenja; a za | domačo | rabo ima dovolj strasti, toliko, da je kot prilepljen | A |
Frankfurt ob Majni ali Köln niso prevladala nad | domačo, | karantansko zavestjo.(Prim. Vacha, op. cit. | A |
za trenutek privid dobrega vlaka, ki drví čez | domačo | pokrajino s pravim soncem na strmih zasneženih | A |
skrivnostjo nereda, iz katerega bo naredila | domačo, | prijetno vsakdanjost za družino.Kakor da je | A |
stenami. Rad bi jim pisal, kako vidim našo | domačo | bajto, tam na bregu čepi.Starikava je in čemerna | A |
nekoč vrnila; vsaj pred smrtjo bo prišla pod | domačo | streho, kjer jo bo velikodušno sprejel z odprtimi | A |
sekajo valove in njih oči so zamaknjene v črno | domačo | zemljo, ki leži pred njimi.In iščejo, iščejo | A |
šolo, sem moral vsako leto pisati šolsko ali pa | domačo | nalogo z naslovom »Moj letošnji sv. večer«. | A |
dobro. Pod sabo sem čutil stanovitno, trdno | domačo | zemljo; za nekaj trenutkov se je vse, o čemer | A |
vendar!... Po petnajstih letih spet ležim pod | domačo | streho!...« Vrgel sem se vznak in z lačno | A |
človeka, ki se je iz širokega sveta vrnil pod | domačo | streho.Ne, ni me bilo več! | A |
urah vabljivo razgrinjalo pred očmi čudovito, | domačo | zeleno ravan, ki se je na njej v rahlem vetru | A |
ne videl, bi bilo še dobro, ampak vrniti se v | domačo | vas kakor razbojnik, kakor potepuh, to ga je | A |
odvalil s srca: torej ga le ne bodo pripeljali v | domačo | vas vklenjenega kakor staro barabo.Vse zadnje | A |
paradižu in o sanjah, o vojni in o povratku v | domačo | vas, toda Martin se ga ni zapomnil, in če je | A |
paradižu in zvezdah, o vojni in o vrnitvi v | domačo | vas, toda Martin se ga ni zapomnil, če je kdaj | A |
zdravniki rekli, da ni nevaren, so ga poslali v | domačo | občino.Toda Rusepatacis ni zdržal v ravni Furlaniji | A |
ni bilo več. Pomislil je, da so zdaj že nad | domačo | vasjo, zato se je spomnil hrome Jelčice. | A |
pravilno razporejeno. Fini gospod je bil oblečen v | domačo | haljo iz mehkega blaga, na nogah pa je imel | A |
Dunajem in Rimom, razume bolezni in nemir med | domačo | živino, praznoverje tukajšnjega ljudstva in | A |
potem cviljenje, nekdo ga je brcnil, potem | domačo | govorico, jezik, ki ga je razumela.Pravzaprav | A |
moža, oči, ki so jo petnajstletno srečale pred | domačo | hišo in jo odpeljale v to gorsko samoto, samo | A |
enainpetdeset, sta ga kakšnih sto metrov pred | domačo | hišo zaustavila dva moška.Vljudno sta ga zaprosila | A |
žetona. Hlastno ju je vrgel v režo in zavrtel | domačo | številko.Na drugi strani se je mati takoj oglasila | A |
ne da bi ga pogledal. Še enkrat je odtipkal | domačo | številko. »Ja?« | A |
politike ni bilo prostora... Za vsak primer ji je dal | domačo | telefonsko številko.S terena so se vrnili šestindvaj | A |
je bil vseeno zadovoljen, ko so ga poslali v | domačo | oskrbo.Težav kasneje ni bilo več, morda zato | A |
omahoval, ali naj pokliče, potem pa odtipkal | domačo | številko.Oglasila se je mati. | A |
nergaje ponovno sesedel na stol, je zavrtel | domačo | številko in povedal sestri, da je pri teritorialcih | A |
Potem pa je, ko je prišel iz pisarne, zaslišal | domačo | besedo; hlastno se je ozrl naokrog in v kotu | A |
prijazni njeni prebivalci. Tja pojdem, si reče; | domačo | vas zmerom lahko vidim, nesreča pa me nemara | A |
si ni mogel razložiti. Rad je šel pogledat | domačo | vas, kadar jo je obsijalo vzhajajoče sonce, | A |
to skalovje.« Če bi ga ne bil Ožbe povabil na | domačo | pijačo, bi bil prišel sam.Ostal je precej časa | A |
ki je žalostna spoznala, kako že čuti otrok | domačo | sramoto. »O ne, ata so,« je trdila Jerica in | A |
meji nad cesto je pasla mala Bricova Rozalka | domačo | kravico.Z dolgo šibo je stala zraven nje in | A |
bala se je videza sebičnosti, češ da dela za | domačo | hišo, in tudi Gašper je prepustil odločitev | A |
mlade gospodinje. S poletjem se je vrnil v | domačo | vas Bricov Janez, ki je zdaj vendar dobil dopust | A |
Med je razdelil med Bricovo, Gašperjevo in | domačo | družino.Oglasil se je pa tudi Jeričin sorodnik | A |
norec bi bil, če bi bil šel že prvo noč spat v | domačo | kočo, ki je bogve kako razdejana. Razpravil | A |
ravno zato, ker je imela pred očmi na eni strani | domačo | kočo, na drugi Gričarjevo hišo.Toliko jo je | A |
Brezij. Pri Korbinki se je čutila Cila bolj | domačo, | in da je šla od doma, ji ni bilo posebno žal | A |
bi ga spravili v dobro voljo in mu priljubili | domačo | hišo, in hud je bil včasih sam nase, da čuti | A |
pozdravi vse domače; tako jo je vpeljeval v | domačo | družino. Vsak pozdrav je potrdil tiho srečo | A |
visele na steni njemu nasproti. Precej je spoznal | domačo | gospo, akoravno je bila v podobi mnogo mlajša | A |
gostilna ‒ dobil je dobro jed in pijačo in pošteno | domačo | besedo, kar mu je posebno ugajalo. Prijazna | A |
majhnem opravku z doma, podviza se in hiti pod | domačo | streho, kajti nocoj je sveti večer ali bádn | A |
ki je vodil iz sosednega trga in se vil skozi | domačo | vas.Bila je podobna drugim kočam. | A |
‒ ‒ Tiho ko tatje so se prikradli fantje v | domačo | vas.Ni bilo vriska in petja. | A |
kake vasice. Štefanu se je dozdevalo, da vidi | domačo | pokrajino. Vse je bilo kakor v okolici Slamne | A |
je širno madžarsko ravan in se ustavil pred | domačo | hišo.Kako spremenjen je bil stari rodni dom | A |
Kalman. »Kraljevič bi si potem moral izbrati | domačo | nevesto in čast našega kraljestva bi bila rešena | A |
Zabičala sta ji, naj se več nikoli ne vrača v | domačo | vas, županu pa sporočila, da jima je skušala | A |
pozabite name in se čez sedem let zopet vrnete v | domačo | vas,« jih je drugega za drugim poljubila na | A |
odmahnila in segla po papirnatih krožnikih z | domačo | klobaso in hrenom, ki ju je kuharica ravno ponudila | A |
vas, ki leži med tvojo železniško postajo in | domačo | hišo, in to ne pomeni veliko, toliko da si ji | A |
marsikje dana kmetom pravica, na grajskem sekati za | domačo | potrebo; tudi lastne gozde so imeli.Ali kako | A |
Save in stremi za našo koristjo, in tukajšnjo | domačo | kulturo, ki je že v starih časih vzrastla na | A |
onda bi dežela napredovala in se povzdignila z | domačo | močjo.Mi imamo samo dolžnosti in nobenih pravic | A |
in dobrovoljno pozdravil, ko da je stopil v | domačo | hišo.Zapazil je, da se je odprlo okno kolibe | A |
obraza je stopil v vežo, kakor bi vstopil v ljubo | domačo | hišo, toda precej se je zresnil, ko je zagledal | A |
uprava ali zavod.« Ivanka se je čutila že kar | domačo | ob Lazarjevi navzočnosti. »Vi še ne veste, kako | A |
pa rž požeti, ‒ ne poboljša se ne! S to lepo | domačo | priliko, biserom narodne modrosti, pa končam | A |
prestrašil; spomnil se je, da mora jutri oddati | domačo | nalogo, pa je bil čisto pozabil nanjo. Ulile | A |
skozi vrt na dvorišče. Tu so stale drvarnice, | domačo | je znal odpreti brez ključa, splazil se je noter | A |
večkrat s sestro Mico, vendar še se je čutila tod | domačo. | Prestopila je hišni prag, stala v hladni veži | A |
sprejeli še kakih šest abonentov na zdravo | domačo | hrano ‒ špinača je silno zdrava jed, kakor rečeno | A |
in za Kurjo vas. Ta imena so v tesni zvezi z | domačo | zgodovino, dragocen so nam spominek preteklih | A |
greš lahko na policijo, da te po odgonu dajo v | domačo | občino! Ne vem, ali so veliki župani potrebni | A |
Pepetova ideja oznanjevalka nove zlate dobe za našo | domačo | dramo. Kajti večina naših igropiscev da piše | A |
na klobuk velik šop rdečih nageljnov. Skozi | domačo | vas je Janez priukal in pravil vsem, da se je | A |
Francelj je bil presrečen, ko je zaslišal | domačo | slovensko besedo.Na ves glas mu je razlagal | A |
zavila na pot v hribe, se je še enkrat ozrla na | domačo | vas in zaželela si je še materinega klica: | A |
bratom Antom rane in pognoje lastno zemljo z | domačo | krvjo.Sramota! | A |
nemirno: »Posestnik in trgovec na deželi išče | domačo | učiteljico za sedemletnega sinčka.Kraj prijazen | A |
rodila. Po tistem sta cerkveno klop zamenjala za | domačo | ob krušni peči, le da Jura, ki je po navadi | A |
izvrstne nesnice. Dobro sem jih hranila s sámo | domačo, | zdravo krmo; o kakšnih kupljenih umetnih, strupenih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |