dom (25.817)

BLAŽENA Često ga tare taka žalost in skrb za	dom	mu neprestano gloda dušo.Usliši mu to prošnjo	A
požganih Desenic in svojega očeta. Braneč tvoj	dom	in tvojo srečo je z zevajočo rano na čelu obležal	A
VE-KA-PE-DE. Veliki kazensko poboljševalni	dom.	Veliki Ka-Pe-De.	A
ki bodo v njem bivali. Svoj lastni bodoči	dom	gradijo.Mi vsi gradimo tudi za jutrišnji dan	A
že ima, sedel pa ne bo. Oprostite, to je moj	dom.	MAREK vstane: Če je tako, potem se pa res	A
VOJAK: Domov. Če je še kak	dom.	Nekaj časa jezdijo molče.	A
30. Ljubljanski	dom	Herbarta Turjaškega. Trubar in Turjaški si sedita	A
Kako si prišla sem, Nežica? Kje je tvoj	dom?	TRUBAR: Grešnica nesrečna.	A
spravi svojo akademično prtljago k meni na	dom!	Tam boš slikal Dobrina, tako dobimo priliko z	A
Preveč barantaš, pa na vse drugo misliš, samo na	dom	ne. MARTIN Za zlomka, zato imam vendar ženo	A
Hahaha. Je zadosti star, da ve, kje je njegov	dom	in njegova žena.Ni mu treba z lučjo svetiti	A
morje sva hodila z otroki, v tisti zanikrni	Dom,	poln ribic in stonog!Jedli smo mortadelo z belim	A
Njen bom. OJ, TRIGLAV, MOJ	DOM	MOŠKI: Pet, šest ur je minilo kakor ena	A
zagrenilo. LOJZKA: Zagrenilo ti je, ker imaš	dom.	Nam bi ne smelo.	A
Naravnost sem se je namenila, kjer je njen	dom.	NOVLJAN kakor v ekstazi: Vaše srce je slišalo	A
Slišala sem njen korak; vrne se, kjer je njen	dom.	Zakaj pozno je že in hladna je noč; Bog bodi	A
in sramoti majhen? Nimaš pravice očitati; ta	dom	je tvoj in moj, do konca; ne ubežiš, kakor jaz	A
je upadala? Ona je umirala od zapuščenosti,	dom	se je rušil, - in on je živel veselo po svetu	A
potrebujem bogastva ... naj razpade vse ... naj prodajo	dom,	naj nas razženejo po svetu, - kaj to mene briga	A
krvavi rani ... Ta tiha skrita krajina ... ta mirni	dom,	kjer bi počival človek z zatisnjenimi očmi	A
zatisnjenimi očmi ... A zdaj se ruši ta mirni	dom	in krajina se vdira pod mojimi nogami ...Kaj hočete	A
s tem življenjem svojo ženo in zapravil svoj	dom.	Razumeš?	A
To je minilo. RUDA mirno: Moj	dom	me ni hotel več poznati; pričel se je rušiti	A
MARTA: Predstavljala sem si tako lepo; naš	dom	je rešen; pričelo se bo veselo življenje. Imeli	A
Marta, moj oče, in jaz, - vsi, kolikor nas je.	Dom	je rešen in naši vozovi in naše obleke; vse	A
Tako sem pogubil svojo ženo, zapravil svoj	dom	in prodal svojo hčer ...Kakšni bodo moji zadnji	A
me žalite ... Svoje življenje sem dala za vaš	dom,	- jaz nisem imela drugega kakor svoje življenje	A
Kje bi mogel najti pokoja? Glejte, moj	dom	se je zrušil, - in jaz naj bi stal ob strani	A
Ali vendar, kam ste zašli? - Moj oče bo imel	dom,	ne bodo ga izganjali na cesto. Moja teta bo	A
se je hotela darovati na vsak način za njegov	dom.	Zdaj ostane sicer ubožica, -- a boljše bo zanjo	A
dosegel, nima več smisla za neumnosti. Napravi si	dom	in živi mirno, s sabo in s svetom zadovoljen	A
in me poslušaj... Lahko bi ti napravil prijazen	dom	in lepo, tiho življenje - zate bi imel še zmerom	A
proti morju ... zahotelo se mi je čez morje ...	dom	mi je bil pust in mrtev ...Po odmoru.	A
noč, ves dolgi, svetli dan ... Paradiž ni moj	dom,	pot je moj dom ...Če bi hrepenenja ne bilo v mojem	A
svetli dan ... Paradiž ni moj dom, pot je moj	dom	...Če bi hrepenenja ne bilo v mojem srcu, bi umrlo	A
prelilo! Tam za vodami, tam za gorami	dom	je moj! Ali gorjé, vodé in goré	A
pogumni ... vaše oči bodo nekoč obsončile ta	dom	mraka in trpljenja ... blagoslovljeni!... Tako sladko	A
Bog se te usmili! TRETJA SOSEDA: Samoten je	dom,	Bog se te usmili! MATI: Eden je ostal, vseh	A
poklical pred svoj oltar, je vrnil možá, sinove in	dom.	PRVA SOSEDA: Tebi je povrnil; na nas, sirote	A
pa se radujte, kakor se svatom spodobi: moj	dom	je vaš dom! DACAR s pijanim smehom: Tisto	A
radujte, kakor se svatom spodobi: moj dom je vaš	dom!	DACAR s pijanim smehom: Tisto je že res	A
DACAR s pijanim smehom: Tisto je že res: tvoj	dom	je naš dom... naši grehi so ga sezidali! VSI	A
pijanim smehom: Tisto je že res: tvoj dom je naš	dom...	naši grehi so ga sezidali! VSI: Molči, sova	A
je dalje nekako takóle: - prišlá je na njegov	dom	in sprememba jo je za hip omamila; ali ko se	A
uljudnostjo potrebno, da pričakuje jih nocoj moj	dom.	Capulet in Paris odideta SLUGA	A
da za zmirom pozabim, da je kje drugje moj	dom.	JULIJA Daní se že in rada bi, da ideš,	A
Kaj ga ni bilo davi domov? BENVOLIO Na	dom	njegovega očeta ne; govoril sem z njegovim slugom	A
Zvezde moje, zbogom! Poznaš moj	dom:	prinesi mi papirja in tinte, najmi konj; to	A
dati strupa siromak. Če se ne motim, to je	dom	njegov: zaprl je ropotijo, ker je praznik.	A
Zdaj se spominjam! Prišel mi je na	dom.	CANKAR preplašen: Kam?	A
CANKAR preplašen: Kam? KREISOVA kot prej: Na	dom.	Prinesel je seboj že napisan in podpisan kontrakt	A
d, G o r n i k GORNIK: Prišel sem na vaš	dom	s posebnim opravkom.Ali bi ne mogel govoriti	A
(pojejo): V dolinci prijetni je ljubi moj	dom,	nikoli od njega podal se ne bom. V deželi vsaki	A
boriti se s Sloveni, ker oni so močni in za svoj	dom	hrabri bojevniki.Tudi, se mi zdi, močno že slutijo	A
ti pove, da ni med njimi izgubil srca za naš	dom	in naše slovenske bogove?On je ves drugačen	A
skliči vojnike, zberite se v gorah in branite	dom!	KAJAZNIK Oh, kako!	A
da tebi; ves sijaj naših kneginj pride v tvoj	dom	in spoznanje večnih resnic in prave vere ti	A
popravi vse, ona bode blagoslov za narod in	dom,	ona opere prelito kri, osvobodi mene, tebe in	A
pomenilo, da smo mi nesrečo prinesli vam na	dom.	DESENIČAR To pa ne.	A
kadar vam rečemo: pridite tudi vi k nam v naš	dom	in prinesite srečo s seboj. VERONIKA osupnjeno	A
od prijatelja, ki me je hotel peljati v mirni	dom	očetov, kjer sem prebila srečno, ah, srečno	A
vasjój! Mogočno v okróg raztezuje Prijazni	dom	sénčnati svoj. Čegáva je roka vsadíla In kdaj	A
Dé drugi: »Preljúb mi, domači si kraj, Tí	dom	naš slovenski, naš zêmeljski raj! Še dražji	A
‒ Vojvôdi se bliža, da ‒	dom	mu prodá! Tik njega stojí že, da ‒ vse mu pové	A
matere dano na pot: Ljubézen za dóm neizmérno, Za	dom	in nesrečni svoj ród. Celjska romanca Noč nad	A
pravi, . / . / stran 56 . / Pravi, dedov svojih	dom	ostavi. Brez bogastva vsakega, brez dóma, Káko	A
sredi béli se zidóvje ‒ Dà, to širni, krasni	dom	njegóv je! In, ko da so se odprli zidi, On v	A
se! Jaz mu botra bom, A dete vzamem na svoj	dom!	Bogata jaz sem ti gospá, Oh, daleč, daleč tam	A
E, da bi te! ... Pridi mi rajši na	dom!	Na tôplem še lepše zagódel ti bom! ‒	A
Starec, odkód? Kje tvoj	dom?	»Tríkrat mesec bo še pomladíl se Mavrice pravijo	A
trobente glas, vojaki so prispeli v vas, pred tihi	dom	stopili moj. Junak je mlad zavihtel meč krepko	A
treh slavi se bratov. Nevestam ženini vele: »	Dom	zgrádili smo vam prostoren, obsuje roj vas slug	A
V blazine skrijem svoj obraz. »Moj	dom	nocoj ni zate prost.« »Utrujen sem, premočen	A
možje, sveta narekuje te pravica, neustrašeno za	dom	srce. Odrevêni gibka mi desnica, jezik mi prirasti	A
tožil, saj čaka vsakega človeka, še vse tesneji	dom	enkrat. Tiha želja O, da se moja smrt in moj	A
o da bi privrela iz prsi takrat o tebi, moj	dom,	govorica! Da pesmi začuješ vse lepših jek, da	A
boln v mesto sem se vrnil sam. V tujih rokah	dom	očetni, sestre, bratje mladoletni razkropljeni	A
zeleni višini ali bela pristava se skriva ali	dom,	ki v njem župnik prebiva, ali kranjski gradič	A
Vanjo lepo je nevesto živa družba pripeljala.	Dom	visoki razsvetljuje tisoč srébrnih lestencev	A
čvrste sem postave od nog do glave. Očetov	dom!	tí ná slovo! Kdor ni za bolji rabo, naj varje	A
ná slovo! Kdor ni za bolji rabo, naj varje	dom	in babo, al v šolah beli si glavó! Junaka vabi	A
prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov	dom;	naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé	A
ímel bo ko peska dnarcov, mene várval bo in	dom.	” “Žene jaz ne bom zapiral, bal ne bom se zanjo	A
moj, za ženico dajte dragmu, ljubi óča! me na	dom.	” Učenec Klel jé neki mlad učenec pust na pepelnič	A
zvésto prinesel bom nevesto.” “Kje je tvoj	dom,	kje postljica? Kakóvo je oboje?”	A
mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjam	dom,	pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval	A
hodi, mu je s trnjam pot posuta, kjer si poiše	dom,	nadlog jezéro nabere se okrog, in v eno mero	A
vijó viharji jezni, je skušnje kraj, de so naš	dom	visoke nebesa, de trpljenje in bolezni z veseljam	A
vse tovarše moje, beg je moj up, gójzd je moj	dom	pričjóči. Nespametna bila bi z mano zveza, ki	A
varújte nam, penéčo Drávo! Ptíčice kriláte,	dom	vam krásen gozd, da Slován v domovju tujcev	A
A kádar nam domóvje bóde prósto zapustíte	dom,	vejévje gósto, priletíte k nam na béli dan	A
dan na dan lóvski razléga se róg. Mi skálnata	dom	je divjína, pozábljena sréčna dolína!“	A
vsaj trpljenje ni mogóče vnéto kdor za	dom	gorí. Védno le za dom se trúdi národ svoj	A
mogóče vnéto kdor za dom gorí. Védno le za	dom	se trúdi národ svoj k življénju búdi.	A
6 Déte to je -- srce móje, ki gorkó za	dom	gorí in le žálostno zapóje ak' domovje	A
da domóvje bóde sréčno, da vesélil bo se	dom.	IX.	A
2 Kak' lép je	dom	in pa krasán! Tu solnce sréče síje.	A
6 Od tébe jémljem	dom!	slovó; naj sréča bo ti míla. Presólzno	A
nesréčen bom, ko slédnjič te pozdrávljam --	dom!	XI.	A
-- -- -- Kakó bi naj pél ko	dom	je nesréčen.--	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani