dolinar (2.628)

NOVLJAN, gimnazijec DAMJAN, čevljar FRANC	DOLINAR,	ekonom NJEGOVA MATI NJEGOVA SESTRA	A
pragu se prikaže najprej Nina, za njo	Dolinar	NINA postoji na pragu, tako da ostane	A
ozadju. NINA postoji na pragu, tako da ostane	Dolinar	napol v senci.Oblečena je v pisane, svetle cunje	A
- Dolinarju: Kaj bi ti rad?	DOLINAR	Lep, krepak človek, z navadnim obrazom, spodobno	A
Polnoč je.	DOLINAR:	Lahko noč, Nina! NINA kakor da bi iskala	A
POLJANEC v ozadju: Nina, kdo te je ponižal?	DOLINAR	se nenadoma okrene k Mrvi: Nobeden je še tako	A
Česa se več ne bojiš?	DOLINAR:	Videl si. MRVA tik pred njim, objame ga okoli	A
Lahko noč!	DOLINAR	pred njim, po zelo kratki pavzi: Žalil sem	A
MATI: Vedela sem, da prideš. Kje je	Dolinar?	NINA prestrašena: Kaj prašate, mati?	A
hči MARTA, njegova sestra IVAN	DOLINAR,	slikar PETER BROŠ, podjetnik in trgovec	A
še zmerom nekaj neumnega v sebi. - Ali te je	Dolinar	že videl? ANA obstane: Ivan?	A
RUDA gre proti vhodnim vratom na desni.	DOLINAR	vstopi. ŠESTNAJSTI PRIZOR Prejšnji	A
prizora v zadregi in raztresen: Ah, gospod	Dolinar;	Bog z vami.Kdo bi se vas nádejal ... DOLINAR	A
Dolinar; Bog z vami. Kdo bi se vas nádejal ...	DOLINAR:	Prišel sem na Drenovo sinoči - klanjam se, gospodična	A
precej doživeli ... A, da vaju predstavim: Ivan	Dolinar,	imeniten umetnik ... ali ste že kaj čitali o njem	A
dvignil čudovito ... skoro nepričakovano ...	DOLINAR:	Če je res, tedaj je to vaša zasluga, gospod	A
Ne govorite o tem, prosim vas, ni mi ljubo!	DOLINAR:	Razume se, da vam vaše plemenitosti ne morem	A
RUDA: Kam, Ana? ... Vi	Dolinar,	ste spadali nekdaj takorekoč k družini ... zato	A
dovolite, da vam naznanim prvemu veselo novico.	DOLINAR:	Ah dà, pravili so mi že tam doli ...Gospodična	A
godi, gospod Ivan? ... Iznenadili ste nas ...	DOLINAR:	Godi se mi izvrstno, hvala ...A da sem vas iznenadil	A
BROŠ: Zadnje leto ste bili v Italiji, gospod	Dolinar,	kakor so mi pravili? DOLINAR: Dà, ogledal	A
Italiji, gospod Dolinar, kakor so mi pravili?	DOLINAR:	Dà, ogledal sem si malo ljudi po svetu. BROŠ	A
nekako ... vglobili svoj nenavadni talent ...	DOLINAR:	Dà, dà, to je mogoče; tako se po navadi izražajo	A
denarja s seboj, - a lažje je kljub temu.	DOLINAR:	Prepozno, glejte ... vsaka izprememba pride prepozno	A
RUDA: Dà, tako je. Vi morda niti ne veste,	Dolinar,	kakšne reči so se vršile v tem času tu pri nas	A
času tu pri nas ... To je bilo strahovito ...	DOLINAR:	Mislim, da mi je znano. BROŠ: A zdaj je v	A
izpremenilo tako nenadno, popolnoma nepričakovano ...	DOLINAR:	Nepričakovanega, mislim, da se ne zgodi na svetu	A
RUDA: Kako?	DOLINAR:	Nič ne.Jaz na priliko sem bil v Monakovem.	A
BROŠ: A kakšna je bila tista slutnja?	DOLINAR:	Ah, nič posebnega; zazdelo se mi je, da listje	A
ostanete seveda pri nas, da večerjate z nami ...	DOLINAR:	Hvala, naravnost nemogoče; na Drenovem me čaka	A
DOLINARJA. A n a. D o l i n a r ANA: Ivan -	DOLINAR:	Tiho, gospodična Ana, da ne čuje vaš ženin;	A
vzemi, - zdi se mi, da sem docela izgubljen ...	DOLINAR	od desne pri vhodu. DRUGI PRIZOR	A
PRIZOR K o ž e l j. D o l i n a r	DOLINAR:	Samí, gospod inženir? KOŽELJ: Kakor vidite	A
- O vas so pravili, da niti ne pridete.	DOLINAR:	Čemu bi ne prišel?Kaže se, da bo nocoj lepa	A
pravi, reči nisem hotel ničesar posebnega ...	DOLINAR:	Dà ... vidite: - jaz hodim tod kakor človek, ki	A
KOŽELJ: Hm.	DOLINAR:	Prosim, bodite tako prijazni in naštejte mi	A
Katere zunanjosti ?	DOLINAR:	Tako: od začetka ... Broš je stopil pred očeta	A
Vršilo je čisto po navadnem redu.	DOLINAR:	Čudno.In meni se dozdeva, da je vse skupaj zelo	A
KOŽELJ: Vi se torej jako zanimate za to zaroko.	DOLINAR:	Dà, moja navada je namreč, da iščem interesantnosti	A
čisto nič vesela in kljub temu se ne brani.	DOLINAR:	To ste zapazili?...	A
je naposled vseeno; jaz nimam nič pri tem.	DOLINAR:	Če se dobro premisli: jaz tudi ne; a rečem vam	A
KOŽELJ: Morda vam morem kakorkoli postreči -	DOLINAR:	Hvala; potruditi se bom moral najbrž sam.	A
In vendar je lopov!	DOLINAR:	To so trde besede. DOBNIK: Res je, - in meni	A
To je zelo kratkočasno.	DOLINAR	vedno nemirnejši: Gotovo, zelo kratkočasno	A
storil iz same plemenitosti, kar je storil.	DOLINAR:	In vam se to ne zdi? DOBNIK: Nikakor ne,	A
visokoletečimi besedami kot nekakega rešitelja ...	DOLINAR:	In to bo govoril vpričo Rude? DOBNIK: Gotovo	A
sleparstvo in kakor se vidi, ne gane niti s prstom.	DOLINAR:	Razložite, prosim: - o kakšnem sleparstvu govorite	A
To me je razjarilo.	DOLINAR:	Kaj vas je razjarilo? DOBNIK: Kakor sem rekel	A
svoje posebne nazore; tako tudi o lopovstvu.	DOLINAR	gre vznemirjen preko sobe: Za Boga, ne, to	A
dragi ... Ah, naš umetnik, Bog vas sprimi ...	DOLINAR:	Dober dan, gospod Broš. BROŠ: Ali vidite	A
Kaj pravite?	DOLINAR:	Resnično, glasneje je zdaj tukaj. BROŠ: In	A
na vrtu; ples, godba, petje, govorance ...	DOLINAR:	To ima gotovo nekak poseben pomen ... BROŠ	A
praznujemo preporod življenja, - razumete?	DOLINAR:	Nekoliko. DOBNIK: Preporod življenja, - jako	A
predstavljati samo v zvezi z velikimi dejanji.	DOLINAR:	In z nenavadno srečo. BROŠ: Dà, to je resnica	A
... neprijetno je najbrž tudi vam drugim ...	DOLINAR:	In gospodična Ana ... BROŠ: Ah njo ... he he	A
dolg, suh človek v kratkem površniku: Gospod	Dolinar	... oprostite, gospoda ... gospod Dolinar, govoril	A
Gospod Dolinar ... oprostite, gospoda ... gospod	Dolinar,	govoril bi z vami par besed na samem. DOLINAR	A
Dolinar, govoril bi z vami par besed na samem.	DOLINAR:	Izvolite. BROŠ, RUDA, KOŽELJ in DOBNIK	A
prevzel nalogo, da izpregovorim par besed.	DOLINAR:	Na čast prireditelju. JUSTIN: Uganili ste	A
o naglasih, gestikulacijah in tako dalje?	DOLINAR:	Z veseljem, gospod učitelj; prosim, kar pričnite	A
Vzame iz žepa papirje in jih da Dolinarju.	DOLINAR:	Ali mislite, da so kretnje potrebne? JUSTIN	A
JUSTIN: A gotovo!	DOLINAR:	No, - dà!... In naslov, - ali se vam ne zdi nekoliko	A
JUSTIN: Jaz mislim, da ni ravno predolg.	DOLINAR:	Torej poglejmo dalje.Pokrajino slikate jako	A
sem se, da sem dobil primernih izrazov ...	DOLINAR:	Oprostite, a ta odstavek se mi zdi nekoliko	A
JUSTIN: Razlagati vam ne morem drugače ...	DOLINAR:	Hm!... Čita: ”Preporod življenja“ ... ali se niste	A
a to je treba, da se bolj čuti nego razume.	DOLINAR:	Ah ... tako!... Nenadno in vzburjen: A tu ... kaj	A
JUSTIN: Prosim?	DOLINAR:	Za Boga ... človek, - tu pišete grozovite stvari	A
Zarad kontrasta med lažjo in med resnico ...	DOLINAR:	Ali ste prepričani, da je to laž?...	A
JUSTIN: O tem vendar ne moremo dvomiti.	DOLINAR	hladno: Zakaj bi ne dvomili?Dokazali niste	A
domovine ... JUSTIN: To je vendar poetično.	DOLINAR:	Izrazili ste se namreč poetično; stvar sama	A
resnica, kakor sem pojasnil malo pozneje.	DOLINAR:	Vzemite torej svoj govor in pojdite ... Dà, zahtevali	A
- Resnično?	DOLINAR:	Bodite preverjeni.Gre proti obednici.	A
Gotovo; ako izvolite, gospodična Dobnikova -	DOLINAR:	Jaz mislim, gospod Justin, da bi počakali do	A
Dolinarju: Vi ste prišli na nocojšnjo veselico?	DOLINAR:	Na veselico nisem prišel, gospodična Ana.	A
Vaše besede so nekako skrivnostne.	DOLINAR:	Dà; verjemite mi, moja glava je polna skrivnosti	A
ANA: Tedaj odložite.	DOLINAR	se pokloni ter odide z JUSTINOM v obednico	A
Ali si opazila, s kakšnimi očmi te je pogledal	Dolinar?	ANA: Če je potrebno, pojdiva torej k ljudem	A
Nocoj bomo čuli še veliko podobnega. RUDA in	DOLINAR	iz obednice. ŠTIRINAJSTI PRIZOR	A
Dolinarju; skoraj osorno: Torej govorite.	DOLINAR:	Težko mi je, gospod Ruda.Ko sem stopil preko	A
nemočen, da bi me pokoril dveleten otrok.	DOLINAR:	Pokličite Broša ter mu razodenite, da je bila	A
Greh se ne da izbrisati.	DOLINAR:	Kaj se da storiti, to čutite sami; vidi se vam	A
ali bi ne bilo dobro, da se malo odpočijete?	DOLINAR:	Kaj je to - za Boga?!- Kdo je blazen?	A
Kdo je blazen? RUDA: Nič ni posebnega, gospod	Dolinar.	Zdaj ste čuli, - greh se ne da izbrisati.	A
...	DOLINAR:	Gospodična Ana - ali ga ne razumete?! MARTA	A
- DOBNIK: Zdaj imate, gospod	Dolinar,	- kaj ste napravili? Takega efekta pač niste	A
DOBNIK in DRUGI v obednico.	DOLINAR	stoji okamenel. Zastor	A
Lepi nazori!	DOLINAR:	Nocoj pije veliko; vest ga šegeče v grlu ...Ali	A
KOŽELJ: Čudno, da je pustil Rudo iz sobe.	DOLINAR:	Zakaj ne?... Ta hrupna veselost ni drugega kot	A
ni ravno mnogo tistega jasnega veselja -	DOLINAR:	Ruda se dovolj veselo poslavlja. JUSTIN:	A
svojemu mirnemu, samostanskemu življenju -	DOLINAR:	Ne, tako ravno ne mislim ...Vstane izza mize	A
DOBNIK: Kaj imate na vesti?	DOLINAR:	Zdi se mi, da nekaj težkega.Če bi vam rekel	A
To se mora zgoditi.	DOLINAR:	Mora?Vi niste človek.	A
Vi hodite tod okoli kakor polnočen duh.	DOLINAR:	Jaz bi ga čuval; s svojo srčno krvjo bi ga rešil	A
pil pred vami, vi bi ne genili z mezincem ...	DOLINAR	tiho in z grozo: Strašni ste ... KOŽELJ:	A
bote slišali kaj posebnega, pa nam povejte ...	DOLINAR:	In skrbite, da se mu kaj ne zgodi. DOBNIK	A
smehljaje: Zakaj si ne naložite sami te skrbi?	DOLINAR	se obrne stran: To je nečloveško ... DOBNIK	A
stran: To je nečloveško ... DOBNIK Justinu:	Dolinar	vam je namreč dejal, da samo opazujte, - ničesar	A
Vi mislite ... Ne mislite ničesar slabega ...	DOLINAR:	Nikakor ne, gospod Broš, - mi ne mislimo ničesar	A
je mehko. Jaz hrepenim po svoji nevesti ...	DOLINAR:	Justin, dajte mu kozarec vode.Slabo mu je.	A
izpraznimo par steklenic v obednici ... Gospod	Dolinar,	ne glejte me temno, jaz sem vaš prijatelj.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani