nova beseda iz Slovenije
tudi zasnutek ”razloke“, o kateri piše Jacques | Derrida. | Toda zdaj, ko govoriva predvsem o naravi in njenem | B |
poskus kritike fenomenologije, kot ga je opravil | Derrida: | "Bil sem - ne da bi vedel (Derridajeva dela | C |
marveč vedno le prek "dopolnil", kot bi rekel | Derrida, | zlasti prek domišljije, ki je ambivalentno dopolnilo | C |
sadovskega projekta se pokaže, da lahko Levinas, | Derrida | in Lyotard postulirajo odgovornost do Drugega | C |
Extremity: Nietzsche, Heidegger, Foucault, | Derrida, | Berkeley 1985; prim. zlasti str. 2‐20. [1058 | C |
Hrzenjak in M. Breznik. [1081] Tako Jacques | Derrida | trdi, da je splošni cilj dekonstrukcije »izogibanje | C |
zruši celoten podedovani miselni red. Gl. J. | Derrida, | Positions, prevod in opombe Alan Bass, Chicago | C |
3. Jacques | Derrida, | edini še živeči veliki mislec 20. stoletja, | C |
Lyotard, Foucault, Lacan, Bourdieu, Ricoeur, | Derrida, | njihove ideje poenostavila, jih naredila atraktivne | C |
mi skleniti z avtorjem, s katerim sem začela. | Derrida | zaključuje svoj esej ali govor (sam se sprašuje | C |
Derridaja, humanistiko čakajo nove naloge. | Derrida | jih navede kar sedem, toda najpomembnejša se | C |
in veselja, da nam je to dano. [24] Jacqued | Derrida, | Die unbedingte Universität, Frankfurt/Main | C |
Vestnik XIV/1‐2, 1984/85, 11. [27] Jaques | Derrida, | L'Université sans condition, Paris: Galilée | C |
namiguje na odsotnost in manko, trdi Jacques | Derrida, | je "strašljiva grožnja", a tudi "prva in najbolj | C |
zapolnjuje in zaznamuje neki določen manko."(96) | Derrida | zapiše, da je "nedoločeni proces dopolnilnosti | C |
prostor ponovitve in lastne podvojitve"(97). | Derrida | na drugem mestu nedvoumno preučuje, zakaj mora | C |
Pollock kot tisto, kar bi Foucault ali Jacques | Derrida | utegnila poimenovati razpršen izvor: kot diskurzivno | C |
ampak vzpostavi razmerje do tistega, kar je | Derrida | poimenoval différance: "Vsaka fotografija iz | C |
posledica značilno seksualnih investicij. Jacques | Derrida | v delu Resnica v slikarstvu pri dekonstrukciji | C |
- v smislu spolne razlike. Nasprotje, ki ga | Derrida | izpusti, je nasprotje gledalec / gledano ali | C |
telesa / jaza. Potemtakem ni naključje, da | Derrida | (podobno kot Wilke) poveže bojazen pred izgubo | C |
očrnili kot "narcistično". Toda, nadaljuje | Derrida, | "narcistična struktura je preveč protislovna | C |
feminističnega body arta in teorijah reprezentacij). | Derrida | je o Hillovem delu zapisal, da "v njem nikoli | C |
mu pripiše vlogo himena: himen, piše Jacques | Derrida, | je "znak zlitja, udejanjanja zakona, identifikacije | C |
tudi enako privlačna. Jacques Lacan in Jacques | Derrida, | ki običajno veljata za najskrajnejša misleca | C |
ormulacijo telesa, ki postane subjekt. (95) Jacques | Derrida, | "That Dangerous Supplement", v: Of Grammatology | C |
kompromitira Derridajevo kritiko prisotnosti. (96) | Derrida, | "That Dangerous Supplement", str. 157; slov | C |
163; slov. prevod, str. 200. (98) Jacques | Derrida, | Speech and Phenomena: And Other Essays on Husserl | C |
Tekst je kritika husserlovske fenomenologije. | Derrida | drugje podobno govori o performativu: trdi, | C |
ki določa pomen performativa; glej Jacques | Derrida, | "Signature Event Context", v: Margins of Philosophy | C |
september-oktober 1971, str. 42. (319) Jacques | Derrida, | "That Dangerous Supplement", v: Of Grammatology | C |
marec 1995, str. 5. (367) Za différance glej | Derrida, | Différance (1968), prev. Alan Bass, v: Hazard | C |
Tallahassee, 1986, str. 120; slov. prevod, | Derrida, | "Razlika", prev. Tine Hribar in Uroš Grilc, | C |
Woman", v: Mark Krupnick (ur.), Displacement: | Derrida | and After, Indiana University Press, Bloomington | C |
jaza glej Marie-Françoise Plissart in Jacques | Derrida, | "Right of Inspection", v: Art + Text, št. 32 | C |
Ontario) in posnet na video. (498) Jacques | Derrida, | The Truth in Painting, prev. Geoff Bennington | C |
estetskega prizorišča. Kot je to početje priznal | Derrida | v besedilu "Passe-Partout" iz Resnice v slikarstvu | C |
vnovičnim uokvirjenjem "delu omogočam (...) vzpon" ( | Derrida, | The Truth in Painting, str. 9).Upam, da bom | C |
samo) maskulinističnih učinkov. Navsezadnje nas | Derrida | opominja, da so "notranji robovi paspartuja | C |
prevod, Drugi spol, str. 469. (561) Jacques | Derrida, | Memories for Paul de Man, prev. Cecile Lindsay | C |
pogostejši v obdobju pred 80. in 90. leti. (596) | Derrida, | "Videor" (1990), v: Michael Renow in Erika Suderburg | C |
himen kot meseni "znak zlitja" glej Jacques | Derrida, | Dissemination, prev. Barbara Johnson, University | C |
. O himenu kot vmesnem prostoru je Jacques | Derrida | zapisal: "'Himen' (...) je predvsem znak zlitja | C |
zadovoljstvom (...) med razliko in nerazliko." Glej | Derrida, | Dissemination, prev. Barbara Johnson, University | C |
zraka, ki lebdi nad vsemi nami. (706) Jacques | Derrida, | Memories for Paul de Man, prev. Cecile Lindsay | C |
Dennis, Kelly op. 566 | Derrida, | Jacques kantovska estetika ; o fenomenologiji | C |
subjektom in objektom op. 115 Sayre, Henry op. 37; | Derrida | op. 95; fotografija; Fried 334; o portretiranju | C |
Deleuze, Gilles | Derrida, | Jacques Descartes, René | C |
diskontinuitete in razpršenosti, opozarja tudi | Derrida, | ko citira odpadniško feministko z druge polovice | C |
v pričujočem zborniku, str. ?. (8) Jacques | Derrida, | Diacritics, vol .12, št. 2, poletje 1982. (9 | C |
dekonstrukciji, s katero so se ukvarjali Jacques | Derrida, | Paul de Man in njuni posnemovalci.De Man je | C |
njegove razprave.20 V nasprotju z de Manom pa je | Derrida | prodoren mislec, ki je dobro podkovan v klasičnem | C |
Demosten, | Derrida, | Jacques, Descartes, René, | C |
francoskih intelektualcev (Foucault, Barthes, | Derrida, | Deleuze).To je bilo še toliko lažje zaradi njegovih | D |
Koolhaas je novo situacijo duhovito označil: » | Derrida | pravi, da ne moremo biti CELI, Baudrillard, | D |
intelektualcev in filozofov, kot so Foucault, Barthes, | Derrida, | Julia Kristeva (s katero je poročen) idr.Sollers | D |
so bili Stravinski, Jung, Picasso, Einstein, | Derrida, | Celine, Le Corbusier, Riefenstahlova. Ne, | D |
Svet so ljudje | Derrida | o novi družini Eden najbolj znanih filozofov | D |
najbolj znanih filozofov današnjega časa Jacques | Derrida | je pred nekaj dnevi izdal novo knjigo.De quoi | D |
strokovnjakinjo za psihoanalizo Elisabeth Roudinesco. | Derrida | se sprašuje, kaj se dogaja z družino v času | D |
izve, kdo je njegov biološki oče, toda, pravi | Derrida, | to postaja vedno manj pomembno. Oče je tisti | D |
In se ne zgodi nič.« | Derrida | seveda ne zagovarja hipokrizije in laži v družini | D |
moremo več poenostaviti samo na gene. Jacques | Derrida | se je rodil leta 1930 v Alžiriji.Najslovitejši | D |
nezaupljiv do politike Francoski filozof Jacques | Derrida | je v Frankfurtu prejel prestižno nemško Adornovo | D |
in predaval na univerzah v Parizu in drugod. | Derrida | ne verjame, da obstaja absolutna resnica, in | D |
obkrožena s knjigami takih imen, kot so Jacques | Derrida, | Michel Foucault, John R. Searle, Jürgen Habermas | D |
Ponge, Henri Michaux, Michel de Certeau, Jacques | Derrida, | Roland Barthes, Walter Benjamin.Opredelil se | D |
kombinacij in kdo lahko trdi, da je prava samo ena. | Derrida | razlaga, da je družina, ki jo priznavamo danes | D |
prihodnosti bodo ti odnosi še bolj raznoliki. Tako | Derrida. | Medicinskim sestram bo tematika gotovo izziv | D |
Gadamer, Martin Heidegger, Eugen Fink, Jacques | Derrida, | Ludwig Wittgenstein, Mihail Bahtin, na Slovenskem | D |
izvirnika (translating - rewriting). Jacques | Derrida | je morda zaradi tega trdil, da »prevod ustvari | D |
blematična. Pobuda, ki sta jo sprožila Habermas in | Derrida, | je samo ena od možnosti, kako misliti usodo | D |
Ne znaš ga uporabljati.« | Derrida | je zapisal: »Zato tudi vedno predlagamo, da | D |
filozofa: Jürgen Habermas (Nemčija) in Jacques | Derrida | (Francija).Vnovič kandidira tudi Švedinja Margot | D |
filozofije, pa ga taki njegovi sodobniki, kot so | Derrida, | Lacan ali Althusser, niso mogli prepričati: | D |
vojni 1968. Vodilna evropska filozofa Jacques | Derrida | in Jürgen Habemas sta v Frankfurter Allgemeine | D |
laičnemu« bralcu razumljiv način. Ž. L. Jacques | Derrida: | Izbrani spisi o religiji KUD Logos, knjižna | D |
Kocijančič Pokorn; Ljubljana 2003; 3000 sit | Derrida, | ki bi ga lahko najkrajše označili za misleca | D |
logiko identitete in ne-protislovja. V tem smislu | Derrida, | kljub ogromnemu vplivu, ki ga ima kot oče postmoderne | D |
odnosu do religije. Vprašanjem religije se je | Derrida | redko posvečal kot samostojnemu predmetu obdelave | D |
Nastali so med letoma 1983 in 1992. V njih se | Derrida | loteva številnih vprašanj, od mistike, vere | D |
Komu darovati (vedeti, da ne veš), v kateri | Derrida | v dialogu s Kierkegaardom na ozadju zahteve | D |
Silva Novljan Branje po izbiri - Jacques | Derrida: | Izbrani spisi o religiji Osupljivi uvidi in | D |
uvidi in slepa pega Francoski filozof Jacques | Derrida, | utemeljitelj dekonstrukcije in eno najznamenitejših | D |
mistično teologijo je deloma priznaval tudi | Derrida | in krščanski mistiki in apofatiki - kot je razvidno | D |
zvezi s tem zanikanjem včasih nemara zdi, da ga | Derrida | sam sproti »odzanikuje« (če si sposodimo njegov | D |
se celo nekako ne moremo znebiti občutka, da | Derrida | pravzaprav sploh ne more napasti, kritizirati | D |
se namreč tudi ta jezik dekonstruira sam, in | Derrida | se lahko z njim, kot je posebej lepo razvidno | D |
dokončna opredelitev, »resnica«, je tisto, kar | Derrida | pri negativni teologiji zavrača.V skladu z njegovo | D |
njih najti to, česar sploh ni iskal. Jacques | Derrida: | Izbrani spisi o religiji.Uredila Nike Kocijančič | D |
tem vidim velik pomen.« Filozofa Guatari in | Derrida | sta postavila vprašanje: verjeti v realizacijo | D |
Beckettovih delih. Razpravi Tineta Hribarja Novi | Derrida | in slovenski zaostankarji sledita dve Derridajevi | D |
rakom na slinavki umrl francoski filozof Jacques | Derrida, | utemeljitelj t. i. dekonstrukcije.Tega francoskega | D |
modernega časa. Ko je leta 1967 dotlej malo znani | Derrida | izdal tri knjige in z njimi postavil temelje | D |
klasična filozofija prizadeva za enotnost in red, | Derrida | vztrajno dopušča in priznava razliko, drugačnost | D |
lingvistiko, filozofijo, pravo in arhitekturo. | Derrida | se je osredotočil na jezik in pokazal, da ima | D |
Nobelovo nagrado, podelili pa mu je niso nikoli. | Derrida | je bil francoski Žid, rodil se je leta 1930 | D |
Mladen Dolar Jacques | Derrida, | in memoriam Razpis za prosta notarska mesta | D |
Pozdrav iz Krakowa. Umrl je Jacques | Derrida. | Danes bom veroval v umetnost! | D |
Habermas. Med občinstvom je sedel tudi filozof | Derrida, | ki je imel zadnjih dvajset let neugodna strokovna | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |