nova beseda iz Slovenije
Petacijem, ki je . / . / stran 53 . / kričal kakor | Demosten, | ko si je ob bučanju morskih valov utrjeval glas | A |
timakedonski. Na čelu zadnjega je bil znani govornik | Demosten, | ki je strastno nastopal proti Filipu s plamtečimi | A |
večjem ljudskem zborovanju je hotel govoriti tudi | Demosten, | toda ljudje ga niso hoteli poslušati.Tedaj jim | A |
osla, ne pa njegove sence.« Po teh besedah je | Demosten | zapustil govorniški oder. Poslušalci so ga začeli | A |
Povej, kako se je končal prepir?« | Demosten | je vzdihnil: »Kako to, da se za oslovo senco | A |
bodo ponoreli; tebe pa, če pridejo k pameti.« | Demosten | je presenetil tatu pri delu.Tat se je začel | A |
Podobno kakor filozofi se tudi govorniki (Izokrat, | Demosten) | niso sistematično ukvarjali z zgodovinopisjem | C |
je izpopolnil Izokrat, govorjeno pa govornik | Demosten | (slednjega je za izboljšanje sloga priporočal | C |
je stvar zornega kota: v stilističnem oziru | Demosten | bralca prej prevzame s svojim živim ognjem, | C |
Grčijo pa je bila zanje skupna domovina. | Demosten | Demosten velja za največjega grškega govornika | C |
Demosten | Demosten | velja za največjega grškega govornika, saj je | C |
odškodnino se je brez uspeha vleklo tri leta, toda | Demosten, | ki se je verjetno že v tem času učil govorniške | C |
primerih, ni sam nastopal. Demosten.tif | Demosten | se je kmalu spustil tudi v državniške vode, | C |
katerim so Atene leta 352 sklenile zavezništvo, je | Demosten | v govoru Za svobodo Rodošanov (Perì tês Rhodíon | C |
nasilni imperialistični politiki, s katerimi je | Demosten | postal ena osrednjih osebnosti protimakedonske | C |
treh Olintskih govorov. V prvi Filipiki je | Demosten | spodbujal Atence, naj se otresejo trenutnega | C |
nadzor nad razmerami v vojski. S prvo Filipiko | Demosten | ni dosegel želenega učinka; Atene so v svoji | C |
pomoč zaprosili svoje zaveznike v Atenah in | Demosten | je tedaj nastopil s tremi kratkimi in jedrnatimi | C |
Filipovo ravnanje sicer sprožilo val ogorčenja ( | Demosten | je ob tej priložnosti nastopil z govorom Za | C |
Protimakedonska« stranka, katere srce so bili govorniki | Demosten, | Hiperejd in Likurg, se je zavzemala za upor | C |
Meseniji ogrožati Šparto. Ob tej priložnosti se je | Demosten | udeležil odposlanstva v mesta na Peloponezu | C |
protestiral po svojem odposlancu v Atenah, vendar je | Demosten | njegove očitke zavrnil v drugi Filipiki (344 | C |
vendar je še pravočasno pobegnil v izgnanstvo. | Demosten | je proti Ajshinu, ki se je kompromitiral s svojo | C |
je bil oproščen z neznatno večino glasov). | Demosten | se je zdaj začel zavzemati za prekinitev mirovne | C |
vrhunskem, globoko doživetem in resnobnem govoru je | Demosten | svoje sodržavljane pozval k uporu proti Filipu | C |
protimakedonske koalicije. S tem govorom je | Demosten | dosegel pomembno politično zmago: leta 340 je | C |
lastna politična nespretnost, proti kateri se je | Demosten | vseskozi bojeval. Leta 339 je na skupščini delfske | C |
pri Hajroneji v Bojotiji (udeleži se ga tudi | Demosten) | , vendar zveza doživi hud poraz; Grčija je prisiljena | C |
proti Filipu podeli zlati venec, nezakonit. | Demosten | je sestavil govor z naslovom O vencu (Perì | C |
okoli 700 talentov, nato pa prebegnil v Atene; | Demosten | je bil na procesu obsojen na globo 50 talentov | C |
general, zahteva, naj mu izročijo vodje vstaje. | Demosten | se je zatekel v Pozejdonovo svetišče na Kalavriji | C |
ideal čisti grški jezik, v kakršnem je pisal | Demosten. | Dionizij se je gibal tudi v visoki rimski družbi | C |
Aleksander Veliki in Cezar kot genialna vojskovodja, | Demosten | in Ciceron kot najboljša govornika), včasih | C |
ponavljajočim se vprašanjem, zakaj jim je všeč »šibki | Demosten« | , zakaj sledijo Platonovim stopinjam in zakaj | C |
govore; med najuspešnejšimi sta bila Lisija in | Demosten | (gl. ustrezno poglavje). [201] Za približno | C |
Aleksandra Velikega. [214] S prvo Filipiko je | Demosten | nastopil leta 351, z drugo leta 344, s tretjo | C |
Med drugimi sta se pogajanj udeležila tudi | Demosten | in njegov politični nasprotnik, govornik Ajshin | C |
Atensko stran je zastopal Filokrat, ki ga je | Demosten | leta 348, malo pred padcem Olinta, uspešno obranil | C |
pritegnila mu je promakedonska stranka v Atenah, | Demosten | pa se je postavil na Diopejtovo stran, češ da | C |
commento di Ettore Bolisani. Milano, 1948. [220] | Demosten, | ugleden atenski general, ki je leta 413 pr. | C |
Sicer ni posebej znan kot govornik. [221] | Demosten | tu pretirava; vsa grška ljudstva med petinštiridesetletnim | C |
[227] Tj. Filipa. [228] | Demosten | ima v mislih predvsem t. i. theoriká, sredstva | C |
razjasnjevanja in sporazumov. (Nasprotno pa so | Demosten | in drugi grški govorniki jasno uvideli močne | C |
večinoma pod vplivom govornikov, kot sta denimo | Demosten | in Cicero, ki so bili uspešni v najrazličnejših | C |
stoletju je za mojstre proze, kakršen je bil | Demosten, | ritem predstavljal enega najpomembnejših vidikov | C |
Velikega, ki je umrl leta 323. Aristotel in | Demosten, | največji govornik atenske demokracije, sta umrla | C |
pisec. Njegov veliki vzornik v retoriki je bil | Demosten, | za katerega se je zdelo, da bolj kot kdor koli | C |
pravi atiški prozni vzori, kakršna sta bila | Demosten | in Platon, kakor tudi aticistična proza, ki | C |
Kot vzori žlahtnega govorništva so navedeni | Demosten, | Cicero, nekateri drugi Grki in Rimljani, biblični | C |
demokracija, | Demosten, | Derrida, Jacques, | C |
začetka 20. stoletja, na primer Ted Shawn. | Demosten, | *starogrška literatura. De Quincey, Thomas | C |
ko je deloval najznamenitejši grški govornik | Demosten | (384 - 322 pr.n.š.). V istem obdobju je prišlo | C |
‒ Za Cicera je bil | Demosten | največji govornik dotlej. »In kateri je po | D |
pogostil pod mečem, visečim na konjski žimi), | Demosten | pa je bil grški govornik, nasprotnik Filipa | D |
grški govornik, nasprotnik Filipa Makedonskega. | Demosten | je nekoč presenetil tatu pri delu.Tat se je | D |
moderni teologiji. Mi. P. Izokrat, Lisija, | Demosten, | Ciceron, Evmenij: Antologija antičnega govorništva | D |
Medtem ko najslovitejši govornik v zgodovini | Demosten | nastopa kot predstavnik političnega govorništva | D |
mlajši slovenski klasični filologi Matjaž Babič ( | Demosten, | Ciceron), Sonja Capuder (Evmenij), Matej Hriberšek | D |
Makedonijo, najhujši nasprotnik pogodbe pa je bil | Demosten. | V znamenitem govoru (Filipika) je svaril atenske | D |
mrka sta atenska vojaška poveljnika Nikias in | Demosten | izbrala za umik svoje mornarice iz Sirakuz. | D |
322 p. n. š. Umrl je največji grški govornik | Demosten, | čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o | D |
322 p. n. š. Umrl je največjih grški govornik | Demosten, | čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o | D |
grški državnik in največji atenski govornik | Demosten, | čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o | D |
osvojil vse grške države. Po Filipovi smrti je | Demosten | imel vodilno vlogo v uporu Atencev proti novemu | D |
Antipatrov zaupnik Arhias ne bi aretiral, si je | Demosten | sam vzel življenje. Aleksandrinski kanon, | D |
322 pr. n. š. Umrl je največjih grški govornik | Demosten, | čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o | D |
322 pr. n. š. Umrl je največjih grški govornik | Demosten, | čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o | D |
pozneje Aristotel filozofska dela, Izokrat in | Demosten | govorniške spise.Grki so Platonova in Demostenova | D |
številne najpomembnejše literarnoteoretske pojme. | Demosten | je bil rojen okoli leta 384 pr.n.št. malo pred | D |
pa so pod vodstvom Demostena zavrnili načrt. | Demosten | se je med hudim bojem za ohranitev atenske demokracije | D |
Kalvarijo. Nasprotniki so mu sledili, zato je | Demosten | (pravijo) 14. oktobra 322 pred našim štetjem | D |
š. je izpil strup grški govornik in politik | Demosten | (rojen leta 384 pr.n.š.), voditelj stranke neodvisnosti | D |
‒ | Demosten | je rekel vojskovodji Fokionu: »Atenci vas | D |
staro klasično gimnazijo, pa vem, da je bil | Demosten | samo eden, Ciceron je bil tudi samo eden, verjetno | G |
Filipiki leta 351 pred našim štetjem rekel Atencem | Demosten, | ko jim je govoril.Takrat jih je Filip, Aleksandra | G |
***** | Demosten, | Cicero, Janša Za slavnega rimskega govornika | P |
govornika in državnika Marka Tulija Cicera je bil | Demosten | največji govornik vseh časov.Vprašali so ga | P |
govor. »Najdaljši!« je hitro odgovoril Cicero. | Demosten, | grški politik in govornik, je nastopal proti | P |
umrl. Po današnji politični terminologiji bi | Demosten | veljal za političnega begunca, ki bi lahko v | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |