nova beseda iz Slovenije
1892, sl. 1981), ki ga je leta 1902 uglasbil * | Debussy, | odlikujeta preprostost in sugestivna moč.Ti | C |
bodisi izvirni ali v priredbah za dve harfi ( | Debussy, | Franck, Salzedo, Tournier), deloma sega programsko | D |
različne zasedbe (Schubert, Mozart, Beethoven, | Debussy, | Francaix).Sledili bodo recitali ruskega violinista | D |
Tallis, Vivaldi, Mozart, Beethoven, Schubert, | Debussy) | .Sledita še poglavji o prvem srečanju z glasbenim | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy | (umrl leta 1918). 1941 Začelo se je 900 dni | D |
prišli Baudelaire, Dostojevski in Proust, Wagner, | Debussy | in Bartok, Gauguin, Cézanne in Beckmann.To je | D |
strani dovoljujejo pravilno pisanje tujih imen: | Debussy, | Meyerhoffer, Alphons in Uschi Wanzek, mesto | D |
Maurice Emmanuel se je rodil istega leta kakor | Debussy | (1862); s Sonatino za klarinet, flavto in klavir | D |
O tem nisem prepričan. Edgar Varèse, Claude | Debussy, | Cesar Franck - tri samostojna glasbena poglavja | D |
povezana celo s pedagoškim pretokom, saj sta bila | Debussy | in Varèseov učitelj Vincent d'Indy Franckova | D |
leta 1918 je umrl francoski skladatelj Claude | Debussy | (rojen leta 1862), glasbeni impresionist. | D |
vprašal, ali je umetnik. »Da,« je odvrnil | Debussy, | »ampak vi ste tudi!« »Nikar, jaz sem le navaden | D |
štirideset kolegov pa sovraži,« je končal pogovor | Debussy. | Vodoravno: 1. majhno bezalo, npr. za pipo | D |
Depardieu, veličastni Rodin, Picasso, Giono, | Debussy, | je neprepoznaven.Izgubil je 25 kilogramov. | D |
domu Franca Bernika in na sporedu bodo Bach, | Debussy, | Haydn, Paganini.V nedeljo, 13. oktobra, bo ob | D |
spoznali muziciranje klarineta in klavirja ( | Debussy, | Prva rapsodija; A. Berg, Štiri skladbe za klarinet | D |
najznamenitejših učencev, je najbolj pravi začetek bržkone | Debussy, | ki je vendarle prvi koreniteje kakor kdorkoli | D |
kot član Ljubljanskega kvarteta violončel ( | Debussy, | Schumann, Saint Saëns, Ramovš) in Tria Lorenz | D |
Nekateri so menili drugače. Skladatelj Claude | Debussy: | »Ob njegovi glasbi začutiš v ustih nenavaden | D |
rojak Peter Gmoser na konju Willibald's Don | Debussy. | Prikazal je zelo lepe passage in piaffe ob zanimivi | D |
don Giovanni, Avt), 4. Gmoser (Willibald's Don | Debussy, | Avt), 5. Hester (Amanti, VB). Ajda Kalan | D |
zore do poldneva na morju. Po koncertu je | Debussy | vprašal Satieja, kakšno se mu zdi novo delo | D |
šeststopenjskimi celotonskimi lestvicami. S tem je | Debussy | ustvaril harmonije, ki so se radikalno razlikovale | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy, | začetnik glasbenega impresionizma. (umrl 1918 | D |
ponuja morje, je bil nedvomno največji mojster C. | Debussy. | Zato je v njegovih dveh klavirskih skladbah na | D |
študij v New Yorku, s Fulbrightovo štipendijo. | Debussy, | Ravel, Skrjabin in Rahmaninov so bili njeni | D |
kvartetov bodo letos gostili francoski kvartet | Debussy, | maja bomo prisluhnili eni najboljših angleških | D |
misteriozni osebi Gospodu Osminka, ki ga je uvedel | Debussy | v svojih esejističnih zapisih o glasbi, življenju | D |
izdaji), je danes železni repertoar flavtistov. | Debussy | jo je napisal po naročilu pisatelja Gabriela | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy, | začetnik glasbenega impresionizma, znan predvsem | D |
predstav sem videl v režiji Roberta Willsona ( | Debussy, | Bartok, Schönberg) ali Herberta Wernickeja | D |
Preludij k favnovemu popoldnevu je napisal Claude | Debussy) | , koreografijo rusko-francoskega baletnika Sergeja | D |
resne glasbe srebrni abonma Godalni kvartet | Debussy | dvorana Slovenske filharmonije 23. 11. 2004 | D |
opremljeni z veliko superlativi. Godalni kvartet | Debussy | je bil tako daleč od Haydna, kot je Debussy | D |
Debussy je bil tako daleč od Haydna, kot je | Debussy | daleč od Slovenske filharmonije. Še vedno | D |
Rimu ustvarjali od kiparjev do skladateljev ( | Debussy, | Dutilleux ali pred nedavnim Michaël Lévinas | D |
skladateljev zanosni patriotizem in na dejstvo, da je | Debussy | sonato napisal tik pred smrtjo oziroma med dolgotrajnim | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy, | začetnik glasbenega impresionizma, znan predvsem | D |
imenih, kot so Berlioz, Boulez, Saint-Saëns, | Debussy, | Satie, Poulenc.Nekoliko preseneča francoska | D |
repertoarju francoske glasbe z začetka 20. stoletja ( | Debussy, | Saint-Saëns, Satie) z nastopom violinista Milana | D |
Salzburgu ter videoposnetka Pelleasa in Melisande ( | Debussy) | v režiji Petra Steina (Welsh National Opera | D |
harfo in orkester z dirigentoma Tetsujiem Honno ( | Debussy, | Ravel) in Georgeom Pehlivanianom (Škerjanc, | D |
Vrhunci klasične glasbe (20) Claude | Debussy | v filmskih impresijah Četrti del kompleta | D |
glasbenega impresionizma - Claude (Achille) | Debussy | (1862-1918).Sledil je ideji zvočne slikovitosti | D |
nekje med napadalne krokarje in galebe. Claude | Debussy | je sicer doživel rojstvo sedme umetnosti, film | D |
Ob koncu lahko celo rečemo, da je bil Claude | Debussy | nekakšen skladatelj prihajajoče filmske glasbe | D |
omeniti Rocca (Beethoven, Fidelio), Arkela ( | Debussy, | Pelleas in Melisanda), Marcela (Mayerbeer, Hugenoti | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy, | začetnik glasbenega impresionizma, znan predvsem | D |
gotovo bo grob tudi z vami. Hočete, da vas užali | Debussy? | « »Da,« je vztrajal Bartók. | D |
obdobja med letoma 1910 in 1915, Skrjabin, Ravel, | Debussy | ΄...Predvsem me navdihujejo skladatelji, ki pri | D |
Arts Ensemble - Anxiety of Influence (Zappa, | Debussy, | Barber), The Dangerous Kitchen - Pays Tribute | D |
zvočnim koloritom in variacijami v drugem stavku. | Debussy | (Revérie, Beau soir) in C. Saint-Saëns (Fantasie | D |
Mallarméja, ustvaril francoski skladatelj Claude | Debussy. | Koreografijo je prispeval ruski umetnik poljskega | D |
Žerdin. Izbor del je seveda francoski: Fauré, | Debussy, | Ravel, Offenbach, Gounod.Tretji koncert je 4folk | D |
nosijo imena slavnih skladateljev (Strauss, | Debussy, | Ravel, Bartok ...), je pred kratkim gostil stvaritev | D |
Georga Pehlivaniana pa bodo zvečer v Auditoriumu | Debussy | zadoneli prvi filharmoniki Slovenije: Orkester | D |
Albéniz, A. Ourkouzounov, J. S. Bach/F. Busoni, C. | Debussy, | M. Giuliani , J. K. Mertz, A. Piazzolla, S. | D |
violončelo), Kathryn Stott (klavir). Spored: C. | Debussy, | G. Fauré , N. Boulanger, C. Franck.Komorni recital | D |
violina), Tone Potočnik (orgle). Spored: C. | Debussy, | E. Chausson, C. Saint-Saëns.Klasični koncert | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy, | začetnik glasbenega impresionizma, znan predvsem | D |
združeval številne umetnike, kot so bili Stravinski, | Debussy, | Picasso, Bakst, Matisse, med koreografi pa je | D |
R. Schumann, M. Ravel, L. van Beethoven, C. | Debussy. | Klavirski recital. | D |
pretaplja v tok (Schumann), slikovno (Ravel, | Debussy) | pa ponotranja. Takšen princip klavirske poetike | D |
Oleg Maisenberg (klavir). Spored: M. Ravel, C. | Debussy, | M. Musorgski.Klavirski recital. | D |
skladateljev s preloma 20. stoletja. Claude | Debussy, | eden največjih in najzanimivejših francoskih | D |
impresionističen odsev podob iz narave. Tako | Debussy | kot Ravel pa sta bila velika občudovalca ruskega | D |
Dirigent: Carlo Tenan. Spored: C. | Debussy, | V. Globokar, F. Schubert. Klasični koncert. | D |
določili smer skladateljskih novosti. Claude | Debussy | (1862-1918) se je v svojih delih nagibal k simbolizmu | D |
igrala »kvečjemu tako, kot da bi jih bil zložil | Debussy« | .V bistvu, pravi, išče bolj »grdo«. | D |
ezzosopran). Spored: T. Habe, E. Elgar, M. Ravel, C. | Debussy. | Klasični koncert. | D |
Solist: Paul Meyer (klarinet). Spored: C. | Debussy, | T. Escaich, J. Françaix, B. Leskovic.Klasični | D |
kvečjemu ožino pomensko skrivnostnega izzvena. | Debussy. | Trojica impresionističnih skic ima pod Gergijevom | D |
cesar, več ruskih princes, skladatelj Claude | Debussy, | slikar Édouard Manet in mnogi drugi umetniki | D |
ideje, je bil pod vplivom Debussyja in Busonija. | Debussy | je takrat pisal glasbo, ki je bila močno navdihnjena | D |
Iz tišine namreč nastane glasba. Claude | Debussy | je nekoč izjavil, da je tišina glasba med notami | D |
album Metallice, Princa in Guns'n'Roses, tem pa | Debussy, | « mi je takrat pojasnjeval Moby.»V tem trenutku | D |
sega v obdobje, preden so ga porušili Mahler, | Debussy, | Janaček, Bartok, Ives in še najbolj Schoenberg | D |
bil delno evropsko zastavljen (Gallus, Brahms, | Debussy) | in še Merku ter spet Čopi.Na koncu smo slišali | D |
francoskega skladatelja Bernarda Andrésa (1941). | Debussy | in Salzedo sta imela še nekaj dodatnih tonov | D |
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude | Debussy | (umrl 1918), glasbeni impresionist, avtor opere | D |
vam polovico svoje slave!« je zanosno dejal. | Debussy | je pogledal prišleka in mu vrnil rokopis z besedami | D |
Sonata št. 4 S. Prokofjeva, še bolj pa dodani | Debussy. | Marijan Zlobec | D |
je izkazalo, kdo je ostal; med njimi Ravel in | Debussy; | vsa francoska glasba je zame ostala, nekateri | D |
jazz, ki so ga igrali belci. 1902 - Claude | Debussy | je napisal anti-opero Pelleas in Melisandra | D |
Melisandra in s tem začel obdobje modernizma. | Debussy, | Maurice Ravel (Bolero, Španska rapsodija) in | D |
glasbeniki - Stravinski, Ravel, Prokofjev, | Debussy, | Auric, Satie, Milhaud; slikarji - Bakst, Benois | D |
v tem spektru znajdejo rogovi, je vedel samo | Debussy. | Interpretacija je bila mehka, skoraj nezaznavno | D |
paradiranja orkestrovih solistov - na primer flavte. | Debussy | je bolj kot na soliste mislil na subtilnost | D |
ali z glasbo iz prve polovice 20. stoletja ( | Debussy, | Ravel, Bartók, Prokofjev, Stravinski).Tuji umetniki | D |
23388 . / XX. stoletje - glasba (5) Claude | Debussy | Po izboru Mojce Menart | D |
bedaki označili za impresionizem.« Tako je Claude | Debussy | (1862-1918) nekaj let po premieri svoje opere | D |
1862 Rodil se je francoski skladatelj Claude | Debussy | (umrl leta 1918). 1864 Na diplomatski konferenci | D |
Fauré, suita Masques at Bergamasques, Claude | Debussy, | simfonična suita Pomlad, kot oba dodatka pa | D |
nadaljevanje z glasbo Clauda Debussyja; Chopin in | Debussy | pa sta neprimerljiva, čeprav je res, da sta | D |
Režija, prosim polovičko. Maurice Ravel, Claude | Debussy. | Ali kaj veva o Claudu Debussyu? | G |
pri desetem vprašanju, potem bo vse lažje. | Debussy. | Debussy.Moment. | G |
desetem vprašanju, potem bo vse lažje. Debussy. | Debussy. | Moment. | G |
Moment. | Debussy, | pianist.Če vam to kaj pove. | G |
Pozabil sem že. Pa George Sandovo, otožen. | Debussy. | V redu, A, zadnji odgovor. | G |
Slovenska glasba pa je odmevala tudi v dvorani | Debussy | na osrednjem dogodku slovenskega dne, koncertu | G |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |