damasio (33)

zelo zanimiv način potrjuje takšen pogled tudi	Damasio:	»Človeški genom (vsota vseh genov v naših	D
presaditve srca. Raziskovalec možganov Antonio	Damasio	meni, da je za našo osebnost pomembno popolno	D
čustev, ki jo je še zlasti populariziral Antonio	Damasio.	Po tej hipotezi so čustva kakor čutilo, s katerim	D
se tičejo različnih značilnosti kladiva (A.	Damasio)	.Tu je pomembno še eno dejstvo.	D
strokovna recenzentka prevoda. Portugalec Antonio	Damasio	je vodja inštituta za možgane in kreativnost	D
čustvovanju in občutenju. Descartes, Spinoza in	Damasio	Damasio je ime filozofov uporabil v dveh knjigah	D
Descartes, Spinoza in Damasio	Damasio	je ime filozofov uporabil v dveh knjigah, Descartesa	D
J. K.-S. Antonio	Damasio	in njegovo iskanje Spinoze Čustva nastopajo	D
vrsti rezerviran za filozofe? Če je to Antonio	Damasio,	najprej napiše knjigo (Descartes's Error: Emotion	D
območje duha. Ko je portugalski nevrolog Antonio	Damasio	leta 1999 izdal knjigo (The Feeling of What	D
razmišljanja je po več kot 300 letih še aktualen,	Damasio	pa ugotavlja, da so mnoga spoznanja v znanosti	D
povezana, da ju imamo kar za eno in isto. Zato	Damasio	predlaga, da ju pod mikroskopom kognitivne znanosti	D
mogoče govoriti o nevrobiološki osnovi za etiko,	Damasio	odgovarja pritrdilno.»Novo razumevanje čustev	D
vpletena v sprejemanje odločitev, je jasno.	Damasio	je s številnimi primeri iz nevrološke prakse	D
kar ga dela izrazito človeškega,« je nedvoumen	Damasio.	Pogosto imamo opraviti še z eno zmotno oceno	D
bi moglo biti dlje od resnice, je prepričan	Damasio,	saj so možgani že na samem začetku življenja	D
telo, ki ga oskrbuje z vsebinami, je prepričan	Damasio.	Drevo je tiho padlo v gozdu	D
organizmu, pa lahko trenutno le še ugibamo, pravi	Damasio.	Ob koncu se Damasio spet vrne k Spinozi, ki	D
le še ugibamo, pravi Damasio. Ob koncu se	Damasio	spet vrne k Spinozi, ki je v prvem delu Etike	D
stališče, podedovano od Descartesa. Zato je	Damasio	prepričan, da je Spinoza želel priti do dna	D
Sposobnost odločanja je bila povsem okrnjena.	Damasio	navaja primer, ko ga je vprašal, kateri izmed	D
brezuspešno odločal, dokler mu datuma ni predlagal	Damasio,	on pa ga je nemudoma sprejel. Neokrnjenost	D
zakonom in ga lahko opišemo kot pravičnega, pravi	Damasio.	Razmišlja tudi, kakšna bi bila družba, ko bi	D
psihiater praktik in raziskovalec zavesti Antonio	Damasio	poudarja, da so čustva prav tako sestavni del	D
srednja spodnja predčelna možganska skorja.	Damasio	sklepa, da so glavne možganske strukture, ki	D
vidika razmišlja filozof Marcus Steinweg, Antonio	Damasio	in Yilmaz Dziewior pa Gormleyja umeščata v zgodovinski	D
Ko čustva postanejo občutja Antonio	Damasio	ločuje čustva (emotions) od občutij (feelings	D
pomembno vlogo tudi čustva, je ugotovil Antonio	Damasio,	znanstvenik z univerze Southern California.	P
naslednjem primeru. Ameriški raziskovalec A.	Damasio	opisuje primer pacientke, ki je imela poškodovano	P
govorimo o fiziologiji možganov. Nevrolog Antonio	Damasio	je raziskoval čustveno življenje ljudi s poškodbami	P
prilagajanju to ne velja. Presenetljivo je, da	Damasio	v Descartesovi napaki trdi, kako nastanek somatskih	P
čedalje bolj »nenormalni«. Devet let kasneje je	Damasio	v delu Iskanje Spinoze (Looking for Spinoza	P
razsvetljenstva in kančkom stoičnega moralizma.	Damasio	tako kot Seneka in Descartes pred njim meni	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani