cigan (734)

kakor se je sama imenovala. Spredaj je sedèl	cigan	Peter, tudi teman, pa brkat in črnih oči, s	A
O, prosim, oprostite. VEHOVEC: Tisti	cigan	je bil pri meni, tisti Bekš.- Gre z njo v ospredje	A
zavoljo njega prestavljena. TONE Preklicani	cigan.	RADO Tiho sedaj.	A
nima možgan, saj kruha ne stradam, ker nisem	cigan.	Preuboge ne maram, brez cvenka ni nič, bi z	A
kako vas rad imam! A rekli le so mi smeje:	Cigan	naj bo le sam! Zato pa hodim v temni log, kjer	A
Polizani lasje iz snežnih kodrov. Ko postanem	cigan	in imam pred vsem živim mir. LENO se vlečem	A
OD SRCA 26 TI SI DAN, JAZ PA TVOJE SONCE 27	CIGAN	29 NE UPAŠ SI 30 ČUDNA LJUBEZEN 31 VABILO NA	A
Iztegni dlan! . / . / stran 29 . /	CIGAN	Včasih, ko spet grem od doma, si želim, da	A
ležal stari Belgijec; na spodnjem ob oknu nemški	Cigan.	Belgijec je umiral, medtem ko je Cigan sedel	A
nemški Cigan. Belgijec je umiral, medtem ko je	Cigan	sedel na ležišču in se ves dan motal.Lačen je	A
komu krasti, zakaj Belgijca ne bo več. Takó je	Cigan	po turško sedél na slamnjači ko nizek in širok	A
največji njivi v vasi,« so razsodile babe. »Ali pa	cigan,	ker se ni rodil pod streho,« so pripomnili hlapci	A
svojega sedemletnega sina. Otrok je bil črn kakor	cigan,	toda imel je lepe materine modre oči.‘Naše oči	A
Na škant! Belcebub igra na škant kakor	cigan!	« »Saj!	A
bil malo pritisnil. Le premisli, kakšen je ta	cigan	‒ človek mu ne more dobro reči!V kakšno nevarnost	A
zdržalo posestvo; otroci naj pa gledajo. »Ti si	cigan,	Gašper,« mu je Bric vest izpraševal.»Kaj si	A
hodil po sobi s srcem polnim obupne žalosti. »	Cigan	je cigan,« je dejal Bric, ko se je vrnil v sobo	A
sobi s srcem polnim obupne žalosti. »Cigan je	cigan,	« je dejal Bric, ko se je vrnil v sobo. »Prav	A
je zbudila pogum. »Ali je to kak hlapec, kak	cigan?	« »Gospod učitelj Strnad se reče,« je popravljal	A
Kaj? Ali ni tudi mogoče, da je prišel kak	cigan,	kaka baraba medtem, ko vas ni bilo doma, k Urši	A
bilo prav tako pozlačeno,« mu je pojasnil stari	Cigan.	»Premnoga kolesa so se obrusila ob kamen in	A
zlato, ki ga je pridelal s svojimi rokami. Stari	Cigan	je slekel svojo pokrpano srajco in klobuk s	A
Prebledela je in sedla v naslanjač.	Cigan	se je zazrl v njeno belo dlan in ji izpod klobuka	A
sodili tatovom. Med obtoženimi sta bila tudi	Cigan	in njegova žena, ki sta se ponoči pritihotapila	A
je dobrosrčnost podedoval po očetu, ki je bil	Cigan	in mu je ob smrti zapustil le voz in konje.	A
je v vasi ustavil koritar. Bil je to potujoč	Cigan,	ki je iz mehkega topolinega lesa izdeloval korita	A
Ponoči je potem to tudi storil. Ko je	Cigan	zjutraj ugotovil, da mu je nekdo ukradel sekirico	A
bi lahko v njem potem sekiro spet našel, je	Cigan	s konjem preskočil grmovje in se zavihtel predenj	A
človek, le kaj ti je bilo tega treba?« je dejal	Cigan	in pobral svojo sekiro.»Ukrasti si skušal to	A
vrnil domov in povedal ženi, kar mu je sporočil	Cigan.	Sedla sta za mizo in dolgo tuhtala, kaj bi lahko	A
avtomobilom, je bilo zbranim takoj jasno, da je	Cigan	zagrešil nekaj veliko bolj usodnega. Sloki sopotnik	A
odlikoval! Ti, ti, ‒ je iskal besedo ‒ ti	Cigan!	Bee!Je krvavo pljunil Mariška.	A
Seveda: ščabo in drugo travo paseš, je odmahnil	Cigan.	Kakor koza raseš.	A
romo. . / . / stran 40 . / Visok in plečat	Cigan	je zdaj držal oslička za uho in mu pomagal med	A
tukaj zakon! Oha, Čriček! je prihajajoči	Cigan	rekel oslu in voz se je pri priči ustavil.Deček	A
odmahnil Čejč. Le vrag bi se smejal, če bi	Cigan	zaradi Ciganov hišo prestavljal! Dobro, stari	A
Kar mimogrede si se potegnil; če ne bi bil	Cigan,	bi že zdavnaj hodil v šolo.Mogoče pa bi jo že	A
Bumbaš pa je pomežiknil in se je smejal kot	cigan.	In je zavrtel brus, da so z železa poletele dolge	A
moja ciganska! Zakaj moram biti ravno jaz tak	Cigan!	? Pa saj bom šel v šolo, je tiho rekel Pišti	A
komu dajal! Samo govori pa, govori, kot bi mu	cigan	jezik posodil! Govori, govori ja, in obljublja	A
sam! so godrnjali možje. Bolje sam kot pa	Cigan!	Kmet pač raje dela, kot bi prosil!	A
vznemirili. O naših ženah in o belem kruhu se ti,	Cigan,	lahko le sanja! Pa še v sanjah ti zagotovo nobena	A
dobro, ljudje, saj smo ljudje!? se je ustrašil	Cigan.	Vrag naj nas vzame, če nismo ljudje! je poblisnil	A
taka vlaganja. Garantirati? je spet posumil	Cigan.	Ja! je prikimal prvi spremljevalec.	A
pustil? je mrmral za vogali. Noben pameten	Cigan	ga ne bi pustil!Jaz, Bumbaš, pa sem ga še porinil	A
je zdaj že kar bledel. Le kdaj je še kak	Cigan	kje kaj podpisal? je otresal nevihtno breme	A
tebi belo srajco. Boš videl: Bumbaš je res	Cigan,	ampak Bumbaš drži besedo. 3.	A
v krpo in jo opletla s prejo. Črn je kot	cigan!	Lep je kot Cigan!	A
Črn je kot cigan! Lep je kot	Cigan!	Gleda kot Cigan in še na strune špila! je pravila	A
Lep je kot Cigan! Gleda kot	Cigan	in še na strune špila! je pravila, misleč na	A
mu kaj, mrzla voda, da ne bo še nesrečen kot	cigan!	je potopila obe sek v reko.Ga dolgo tako v	A
malega, tega gingavega se vam pripeljal! Stari	cigan	je vzel iz notranjega žepa veliki robec, ga	A
je bilo komaj slišati. Bil je res nesrečen	Cigan.	Ime mu je bilo Mariška.	A
klobuk. Mariška je bil naš, Mariška je bil	cigan.	Mariška je bil naša, ciganska nesreča ‒ in kdaj	A
na svetu, je godel Bumbaš ‒ s prestola še	Cigan	Cigana več ne vidi.Same velike in bahaške reči	A
prckala? Ampak jaz ji pravim: naj bo, četudi bo	Cigan,	samo da bo! Bo pa le nekdo, ki bo lahko za	A
Judež zatajil. Potem spet preračunljiv kot	cigan,	ki je ob križanju žebelj ukradel in je zaradi	A
prepustil brusa. Tam sem bil vojak, tu pa	Cigan.	Tudi to zdaj ni več tako ‒ zdaj mi v šoli nihče	A
tako ‒ zdaj mi v šoli nihče več ne sme reči	Cigan,	je pripomnil Pišti. A da ne? se je res začudil	A
Cigani taki cigani! Zato mi ni nič lepo, da sem	Cigan!	Ampak mi gre to že pošteno na živce!	A
lahko le to zgodilo: naš je našega zaklal!	Cigan	zadavil Cigana!Z velikimi usti je v lastno meso	A
Čudno je to. In jaz sem vam čuden	Cigan.	Malo se mi zdaj meša.	A
ušes, dvoje rok. Zaradi nje sem lahko tudi	Cigan.	Še pomislil nisem, da bi lahko zaradi nje izgubil	A
In jih imajo radi. Kajti	Cigan	je kar dobra roba.Nikjer ga ni na spisku, nihče	A
le kaj to koga briga! . / . / stran 202 . /	Cigan	je bil, Cigana ni, Cigan je figa! Halgato mu	A
. / stran 202 . / Cigan je bil, Cigana ni,	Cigan	je figa! Halgato mu seveda ni povsem verjel	A
izogibala. Nekako je veljalo med ljudmi, da pride	Cigan	v bližino cerkve, le da kaj ukrade.Zato se iz	A
tvojega avta. Končal bo šole ‒ in bo še naprej	Cigan.	Ali pa bo končal šole ‒ in bo potem šel magari	A
Zdaj pa je tudi Pišti le arestant, morilec,	Cigan!	Vso pravico imajo spet, da si o njem mislijo	A
sem, da bo tako ‒ je ni želel poslušati ‒ če	Cigan	gleda v knjige!Marsikaj sem vedel ‒ le tega	A
So taki kraji. Če tja kak	Cigan	zaide, ga enostavno ne poznajo.Mislijo, da je	A
neštetokrat rekel stari Čejč. Še nikoli se ni	Cigan	lotil hiše ‒ ne tuje in ne svoje ‒ kajti Cigan	A
Cigan lotil hiše ‒ ne tuje in ne svoje ‒ kajti	Cigan	ve, kako težko je na tem svetu priti do hiše	A
z njim neveste kupiti! Ampak jo moraš kakor	Cigan	ukrasti!In pri tem ti morajo Cigani vrečo držati	A
razkódranih las kakor ovca in sájavega lica kakor	cigan,	svojo kožo vrhu tega še tudi sam počrni ter	A
cigančeta je našel konak, Semšibegovo hišo ‒	cigan	jo je imenoval dvor ‒ dalje nekaj džamij, med	A
morda Turek, lahko pa tudi . / . / stran 152 . /	cigan,	meh žita na rami.Ta rjavi, sicer pa brhki človek	A
brke kakor krčmar, kadar nima gostov, ali pa	cigan,	kadar lakomnih oči gleda na pogačo.Atif itak	A
tudi takrat, kadar so zaviti v cunje. Ogrski	cigan	je lahko tudi v raztrgani obleki krasen,« je	A
daleč od Maribora. To je takšen potepin, grdun,	cigan,	hudič.Hoha, Aga, na-na-na, haaa!«	A
svojemu konjskemu tovarišu: »Ti si mi pravi junak,	cigan	ti vražji.Ženska te strahuje.	A
vsakemu bi me radi dali, naj me mara že Črž ali	cigan	ali volk.Marsikoga so mi že nasvetovali, naposled	A
Gregor Copatka je rodil Bendo Cigana. Benda	Cigan	je rodil Jureža Pismouka.Za njegovih dni je	A
brez prič. »Sem mislil, da ste bedak, pa ste	cigan	in goljuf. Kaj se vam zdi, da svoj čas kradem	A
Vzel sem ga v roke. »	Cigan,	« sem rekel, »priznaj, kdo je odprl peč, kdo	A
Kdo, vprašam, kdo?« Pa mi je	cigan	gladko odgovoril: »Mali b′atec ′dil.« Nak, to	A
je slučaj, kočljiv, velevažen, političen ...’	Cigan	se je delal, kakor da ga ne zanima, komaj da	A
in naj ima toliko cesarskih napak, da ga še	cigan	ne bi maral zastonj ... Micka je torej postala	A
slišal, ne čutil besne gospodične, ki je vekala: »	Cigan,	rabelj, rokovnjač!« in se vanj zaganjala, da	A
nasprotnik Bog ve kaka surovina, sam pa zmerja kakor	cigan.	Tiho! ‒ Kocmur, stopite sem!«	A
zaklade pričela neusmiljeno kričati: »Pusti me,	cigan!	Kaj mi hočeš?«	A
Jaz ga vedno prav učim, ali mene ne uboga,	cigan!	« S tem je bila zanj opravljena Stankova zadeva	A
okoli stojnic ženstvo; vmes po sredi ceste dolg	cigan	z bičem v roki, dva koraka za njim suha, gubasta	A
njegov brat je nekje visoko v Beogradu. Črn ko	cigan,	kodrasti lasje na levji glavi, bela srajca,	A
glas. Nji nasproti je sedel sključen, suh	cigan	s potlačenim, zelenim klobukom na glavi.V temnem	A
ljubi me, Ada!“ . / . / stran 123 . / Suhi	cigan	je zaigral na violini, Ada pa je zapela z visokim	A
pa je capljal z violino in citrami sključeni	cigan	... Ob oknu je še zmerom stala plavooka njegova	A
temnogled mu je kričal v lice: ”Poslušaj me zdaj,	cigan	potepeni!Prej so rekli, da si kradel ti in nihče	A
spravil v sramoto. Zdaj pa še nekaj poslušaj,	cigan!	Če si že kradel, si storil prav, ali storil si	A
glavo. Med eno in drugo kvanto je izpraznil	cigan	svoj kozarec na dušek, vendar mu ni seglo vino	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani