nova beseda iz Slovenije
zaradi te neumnosti, civilizacija je norost, | cezar | je ubit, city je razvlečen, ves čas bova tekla | A |
Prosila jih je, naj malo počakajo, da pride | Cezar, | ki ji prinese lepo dragoceno nevestino obleko | A |
so zvedeli imeni obeh nesrečnikov. Mrtev je | Cezar | Angelini in drugi, najbrž morilec njegov, Amadeo | A |
že mogočni vojak in duhoviti samodržec Julij | Cezar | sklenil premestiti prestol velikanske rimske | A |
odidem, glavo pokonci, visok in ponosen kakor | Cezar, | a na tleh moja ljubezen in ona na tleh, obraz | A |
res ni. Zakaj ko nam je gospod kapitan Feliks | Cezar | poslal povelje, naj se za vsak slučaj preskrbimo | A |
ob strani je bil rejeni in dobrodušni Julij | Cezar | Colloredo, ki je slovel za strastnega lovca | A |
fantasia ‒ kakšna domišljija!« se je nagnil Julij | Cezar | Colloredo h grofu Jakobu Antonu Coroniniju, | A |
jaz ljubim. Prišel, videl, zmagal kakor Julij | Cezar. | Dolgo okoli žensk hoditi, poskušati in vzdihovati | A |
ko devetnajst sto leti pri Galijancih Julij | Cezar | našel ‒ zvedavost namreč: vendar pri vseh teh | A |
lovoriko, krijočo plešo na glavi, to je Julij | Cezar; | drugi, majhen mož z na pol zapeto suknjo in | A |
kulise.’ Stopal sem čez oder kakor nekdaj Julij | Cezar, | ko je šel čez potok Rubikon.Primem pokazanega | A |
čas, ko bo sonata zažarela na glasbenem nebu. | Cezar, | cesar in despot, osvajalec in morilec, ljubimec | A |
bil njegova velika ljubezen. Samo on, Veliki | Cezar, | je imel namreč častno mesto v njegovi politični | A |
stran 57 . / no opravo. Počutil se je kot | Cezar | ... glasbeni cesar. Oblekla sta ga, nadišavila | A |
njegovimi nogami so posipali cvetje, kot bi bil | Cezar. | Sredi te evforije in veselja je k Orhanu pristopil | A |
vprašali, če tudi tu živi spor za oblast in vlado. | Cezar | pa se je zamislil in dejal: »Raje bi bil tu | A |
priključitvi tega ozemlja svojemu cesarstvu. Veliki | Cezar | je tik pred začetkom naše dobe cepil na plemenito | A |
prav takšnih dokazov kot Karel Veliki ali Julij | Cezar. | V | A |
svoj abstraktni jaz, zavit v simbol. Julij | Cezar, | Antonij, Kleopatra, asirski kralj Asarhadon | B |
Zdaj je vsekakor aktualnejši neki "podeželski | Cezar" | , ki se je pred časom izprsil z vzklikom: Tako | C |
ikonizma, v naslovni vlogi nastopal kar Julij | Cezar | sam oziroma njegova avto-ikona."Kateri igralec | C |
Julija Cezarja igra bolje, kot lahko prav Julij | Cezar, | kot avto-ikona, igra samega sebe?" - bi se brez | C |
opisovali Venete na alpskem področju. Julij | Cezar | se je z njimi celo vojskoval.Preseljevanje Slovanov | C |
zrcalita moralni propad tedanje rimske družbe. | Cezar, | katerega dela se ne da uvrstiti v trende tedanjega | C |
geografskih in etnografskih podatkov pomembna | Cezar | v delu Commentarii de bello Gallico ter Amijan | C |
Siciliji (16,7,1), za katerega omenja, da »je | Cezar | iz njega pregnal prebivalstvo in v njem ustanovil | C |
Rimljanov s Kelti, v kateri je poveljujoči Gaj Julij | Cezar, | ki je bil zaradi svojih dejanj povzdignjen v | C |
šel nadenj z vojsko. V mojem času pa je Gaj | Cezar, | ki so ga zaradi njegovih dejanj povzdignili | C |
Ko se je nad svoje nasprotnike povzpel Gaj | Cezar[ | 385] in si prilastil trdno, gotovo oblast, je | C |
osvojili brez težav ali omembe vrednega odpora, je | Cezar | krenil nad Panonce, kljub temu da ni imel nobenega | C |
Rimljani. Proti temu ljudstvu se je torej | Cezar | tedaj bojeval.V začetku ni imel namena ničesar | C |
prostor, ki so ga utrdili s palisadami in jarki. | Cezar | si je pri zaveznikih v bližini priskrbel čolne | C |
zopet vzpostavila monarhija, čeprav je hotel | Cezar[ | 429] položiti orožje in predati državne zadeve | C |
Agripa je prvi prišel do besede in dejal: » | Cezar, | ne čudi se, če te bom skušal odvrniti od monarhije | C |
prekletstvo, se mu pač odpovej in vladaj z imenom » | Cezar« | .In če ti je treba še kakega naslova, ti bodo | C |
temi besedami je Mecenat zaključil svoj govor. | Cezar | je obema izrekel priznanje za njune misli in | C |
da bi si pridobil Sulovo[445] naklonjenost. | Cezar | je imel okrog osemnajst let v času, ko se je | C |
nedejavnost je kajpada nasledila zavist), se je | Cezar | z neverjetno hitrostjo vrnil na morje in ‐ preden | C |
sem že prej omenil ‐ mnogi nasprotovali;[458] | Cezar | si je zanjo prizadeval, ker je uvidel, da bo | C |
Cezarjevo hčer Julijo. V obdobju tega konzulata je | Cezar | s Pompejevo podporo izglasoval zakon, po katerem | C |
njegovemu dejanju. Toda Dolabela[463], ki ga je | Cezar | določil za konzula, ker ga je nameraval postaviti | C |
hiši očima Filipa,[471] je njegov prastric Gaj | Cezar | imel rad kot lastnega sina; pri osemnajstih | C |
kjer je pozneje postal njegov spremljevalec in | Cezar | mu je dovolil, da je uporabljal le njegovo počivališče | C |
je rajši kot očimu verjel stricu, ki je bil | Cezar, | rekoč, da mu ni dovoljeno, da bi se zdel samemu | C |
zdel samemu sebi nevreden imena, za katerega je | Cezar | menil, da ga zasluži.Takoj po vrnitvi ga je | C |
zasegel sedemsto tisoč sestercev, ki jih je Gaj | Cezar | shranil v svetišču boginje Ops;[475] zapisi | C |
sovraštvo in zaradi njega je bil mladenič Gaj | Cezar[ | 476] iz dneva v dan žrtev Antonijevih zarot. | C |
zaničevanje smrti je vodilo k njihovemu dejanju. | Cezar | Gaj Julij Cezar (Caius Iulius Caesar) se | C |
Cezar Gaj Julij | Cezar | (Caius Iulius Caesar) se je rodil okoli leta | C |
Transalpinske Galije).[522] V letih od 58 do 50 je | Cezar | podjarmil vso Transalpinsko Galijo, utrdil mejo | C |
Sledile so vojna v Aleksandriji, v kateri je | Cezar | pomagal do oblasti Kleopatri (pozimi 48 in spomladi | C |
Kaiser) in nenazadnje v slovenščino (»cesar«). | Cezar | se je uveljavil tudi na književnem področju | C |
ohranil. Danes prevladuje mnenje, da jo je | Cezar | napisal in izdal šele na koncu, torej med letoma | C |
tri teorije. Po prvi in najstarejši naj bi | Cezar | svoji deli poimenoval po službenih poročilih | C |
nastalo pravo delo. Tako bi bilo možno, da je | Cezar | pri izbiri naslova hotel poudariti tudi dejstvo | C |
sebi vsekakor ni bila prekršek, razen tega pa | Cezar | brez pojasnila ali olepševanja navaja razna | C |
1,10‐14 Po začetnem opisu Galije preide | Cezar | na prvi konflikt, ki mu je omogočil, da se je | C |
ker so nanje pritiskali Germani. Kot poroča | Cezar | (1,6), sta jim bili za izhod iz domovine na | C |
namenom, da bi ubrali drugo pot čez Rodan. To je | Cezar | izvedel, ko je bil še v Rimu, in takoj pripotoval | C |
bil precej težaven, saj je držal čez Juro. | Cezar | je zvedel, da nameravajo Helvečani preko Sekvanskega | C |
pot. Vendar so bili v več bitkah premagani in | Cezar | je dospel od Ocela, skrajnega obmejnega kraja | C |
ki so bili privezani drug k drugemu. Ko je | Cezar | od izvidnikov zvedel, da so že tri četrtine | C |
narodu tako hud udarec. S to zmago ni maščeval | Cezar | samo poraza, ki je zadel njegovo domovino, temveč | C |
ezarjevega tasta Lucija Pizona. Po tej bitki je dal | Cezar | zgraditi čez Arar most in je čezenj prepeljal | C |
Tako bi utegnilo postati slavno za vse čase. | Cezar | je odgovoril, da prav nič ne okleva, ker ni | C |
1,1‐6 Ko je bil | Cezar | v Galiji, se je njegov partner v triumviratu | C |
Cezarjev nasprotnik Marcel; zahteval je, naj | Cezar | zapusti svojo provinco in razpusti vojsko, kar | C |
prej sam posodil za vojno v Galiji, tako da je | Cezar | odstopil dve legiji.Vendar ju niso poslali na | C |
temveč so ju obdržali v Italiji. Ko je prišel | Cezar | v Italijo, je nastal preplah in njegovi nasprotniki | C |
Pompeju zaupali obrambo republike. Nato je | Cezar | v Raveni napisal pismo senatu in konzuloma, | C |
pod prisilo podprli Scipionovo mnenje: naj | Cezar | razpusti vojsko do določenega dne; če pa tega | C |
pridobil tudi iz dveh legij, ki ju je izročil | Cezar. | Mesto so napolnili vojaki, zborovališče pa tribuni | C |
predstavljal skrajni aticizem (pripadala sta mu npr. | Cezar | in Brut), preprost in trezen slog z zgledom | C |
je po oklevanju pridružil Pompejevi strani, a | Cezar | mu je po zmagi oprostil in smel se je vrniti | C |
Salustij v tej zadevi deloval kot Cezarjev agent ( | Cezar | je bil tedaj v Galiji) in zaveznik proti Pompeju | C |
užival Cezarjevo zaupanje in podporo, saj ga je | Cezar | vključil tudi v svojo kampanjo v Afriki, kjer | C |
posebej izkazal. Po zmagi v severni Afriki je | Cezar | anketiral večji del numidijskega kraljestva | C |
zopet vprašljivi ‐ morda je res posredoval sam | Cezar, | morda pa je bila obtožba zopet bolj politične | C |
trpljenje in da bogovi zavračajo njihova dejanja. | Cezar | je bil mnenja, da je treba ta preobrat izrabiti | C |
in mislili so, da je umrl. Že je prihajal Gaj | Cezar[ | 643] v spremstvu množice voščilcev prevzet vrhovno | C |
strani, vsak je hlinil pobitost ali nevednost; | Cezar | je bil povsem pogreznjen v molk in je namesto | C |
ustanovitelja Aten oziroma Rima, Aleksander Veliki in | Cezar | kot genialna vojskovodja, Demosten in Ciceron | C |
Shakespeare snov za več dram (Koriolan, Julij | Cezar | , Timon Atenski, Antonij in Kleopatra) črpal | C |
sestercijev, ki jih je bil zapustil Tiberij | Cezar. | [38] Popolnoma suh in brez sredstev se je Kaligu | C |
listine, ki sta jih izdala božanska cesarja Julij [ | Cezar] | in Avgust, jih je Kaligula na kratko odpravil | C |
zakone deliš ‐ saj škodil bi javni blaginji,/ | Cezar, | ko kradel bi čas dragoceni ti z dolgim klepetom | C |
avgusti določili za svoje naslednike. (Imeni | Cezar | in Avgust so si privzemali cesarji od Avgusta | C |
razločevanja, tako da je imel vladajoči cesar naziv | Cezar | Avgust, medtem ko se je njegov sin oziroma predvideni | C |
njegov sin oziroma predvideni naslednik imenoval | Cezar. | )Posledica tega pristopa so podvajanja v prvi | C |
Konstancijevem[766] dvoru ‐ treba je bilo namreč, da | cezar | kot podrejeni o vseh svojih dejanjih obvesti | C |
3. Nato je diktator, to je monarh, Julij | Cezar | ošabno in tiransko zavladal nad vsem za 18 let | C |
dvajseti dan meseca artemizija poslal isti Julij | Cezar. | Vsebina poslanega edikta je bila naslednja: | C |
ki vlada in je nadrejeno vzhodu, Gaj Julij | Cezar | itd. ' 23. dan istega meseca artemizija je v | C |
veliko Antiohijo prišel isti diktator Julij | Cezar. | Zgradil je baziliko, ki jo je poimenoval 'Kajzarion | C |
nad Sirijce, ter se vnovič polastil Antiohije. | Cezar | pa se celo med temi vojaškimi napori ni znal | C |
te misli so me zanesle proč od prvotne snovi: | Cezar | je vstal nad mano in njegova žalost je razvnela | C |
cesarstva, tik pred nastopom krščanstva, je živel | Cezar. | Vendar pa Cezarja razumem le, ker ga lahko primerjam | C |
dejstvo o preteklosti, kot je to dejstvo, da je | Cezar | prečkal Rubikon.Vendar ga bodo zgodovinarji | C |
[385] Tj. Gaj Julij | Cezar. | [386] Tj. republike. | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |