bogme (142)

ljudje iz mesta, hvala, tiho v mestu spijo.	Bogme,	kam tako po cesti? Bogme, kam srce si misli	A
Bogme, kam tako po cesti?	Bogme,	kam srce si misli? Ah, domov po tej grem cesti	A
ljudje iz mesta, hvala, tiho v mestu spijo.	Bogme,	kam tako po cesti, Bogme, kam srce si misli	A
tiho v mestu spijo. Bogme, kam tako po cesti,	Bogme,	kam srce si misli? Ah, domov po tej grem cesti	A
medtem ko vstaja in stopa proti vratom, zamrmra:	Bogme,	niso je videli.Vrata zapre za seboj prav nalahno	A
treba pocvirnati. Enkrat sem spal tam, pa je,	bogme,	trda postelja in slaba menaža, mene policajčki	A
se je podložnik mora bati ter jo ubogati. »	Bogme!	« je dejal Ungnad, »takim podložnikom bi bil	A
njih baron svoje roke in jih pazno ogledoval. »	Bogme,	to so Trnovskega dragotine!« je vzkliknil;	A
mogel niti izsrati niti izbruhati. In le-ta,	bogme	da, ni obetala prav nič dobrega. Samo, da te	A
omogočili, da se bo lahko izobraževal še naprej.	Bogme,	da bomo! je pritrdil Bumbaš, ki je v zaključku	A
ko mi je umirala prva žena, njegova mati.	Bogme,	da ‒ če bi ga videli, kako je hodil! In tako	A
Seveda jih bom reševal!	Bogme	da!Saj me lahko sicer še kdo Titu zatoži!	A
Kaj torej?	Bogme	da, da se je lahko le to zgodilo: naš je našega	A
imel v življenju dvakrat res rad in sem obakrat	bogme	krvavo plačal, pač to še kako vem, si je končno	A
pač sam najbolje vem, kaj sem probal. Imam pa	bogme	tudi pravico, da iz svoje velike izkušnje končno	A
Tako stoji ta svet nenačet in čaka odrešenja.	Bogme,	ko bi jih meni podarila vlada!« »Le čakajte	A
in šel za inženirjem. »Umoril sem se danes,	bogme!	Dolgo pot sem napravil.	A
ko mu je bil handžija prinesel kavo. »Malo,	bogme.	« »Je li vredno, da sediš in čakaš tukaj ves	A
Gospodine, jaz i speč gledam kakor zajec.« »	Bogme,	lepa lastnost, čedna zmožnost,« je govoril inženir	A
»Hočeš li kave?« »	Bogme,	hočem.Napeci, podaj!« je odgovoril Vilar z veselo	A
takšnega gospodarja. ‚Odbil jim je rogove,	bogme,	in nam se jih ni treba bati!’ je vzkliknil Batinić	A
je čibuk iz ust in odločno odgovoril: »Hočem,	bogme!	« Vilar je zganil list ter ga vtaknil v žep.	A
kakršna je v tej šumi, a sedaj nam zasije solnce ‒	bogme!	‒ ker učene ljudi pošilja k nam naš car častiti	A
rumenkastim ali plesnivosvetlim pregrinjalom.	Bogme,	kakšen tapetnik je narava!In kakšne žile je	A
nezadovoljneža in strastnega agitatorja. A to sem,	bogme!	Drugačen ne morem biti.	A
da mu kuhar s pripovedovanjem krati čas. »	Bogme	na kolena bi padla oba pred njim, ko bi naju	A
Živio, gospodine Franjo, ti i car tvoj čestiti ‒	bogme!	« General je, visoko dvignivši obrvi, pogledal	A
kaj je za koga, a človeku ni nikdar dosti.	Bogme,	noben dar mi ni na kvar.« General ga je odrinil	A
»Poglej dobro!« »Vidim dobro, a ne poznam,	bogme!	« »Spoznal boš v Tuzli.	A
rekel inženir ter položil list na mizo. »Čemo,	bogme!	In ti pridi v nedeljo k nam v Pilić. Drljačka	A
je jeknil pl. Merks in pritrknil z glavo. »	Bogme,	i jaz bi hotel biti!Dober okus imate,« je rekel	A
roko in bodro je govoril, obrnjen proti ulici: »	Bogme,	čakajte, za to noč me še plačate! Bolan bom	A
je snel čepico, jo vrgel v zrak ter zavpil: ‚	Bogme,	bratje po Bogu, vsi pride mo za vami, ako nam	A
in protivnega, a sedaj sem vse izbruhnila ‒	bogme!	Mirno se je sklonila čez mizo in pobrala posodo	A
mutašerif bo plačal vragu harač za svoje zlo delo ‒	bogme!	« »Ti ga pozoveš na dvoboj, baba neumna!« je	A
bile bržkone posledica hudega pijančevanja. »	Bogme,	dober konj je bil vaš šarec.Le pripovedujte	A
pritiklin. Padeš na polju časti in slave, pljuneš,	bogme,	na ves svet, in niti mačka na porosi za teboj	A
oprezen mora biti človek pri takih stvareh.« »A -	bogme!	-Na čast treba misliti, na svojo in na čast	A
tem se je preredko govorilo v naši sobi. »l	bogme,	škoda zate, da ne postaneš pop, ti bi znal prepovedati	A
sovražniki hoteli vdreti v našo zemljo ... « »	Bogme,	da se bomo branili!« je z gromovitim glasom	A
očetu je bila ta hvala pogodu in je zavpil: »	Bogme,	da bi ga lahko prelomil, ko bi ga hotel!«In	A
tovora je nasekal v svoji šumi, pol v sosedovi,	bogme,	grešniki smo vsi! V trg sta imela s kljuso pet	A
sam s seboj. Pokusil je slivo in si dejal: »	Bogme,	rakija bo letošnje leto ljuta, ako Bog da.Ali	A
Ali je bo premalo.	Bogme,	treba bo vzeti sliv za eno kad ali dve pri sosedu	A
novega, naučil se je čuda koristnih stvari.	Bogme,	ali bi znal častni fratar daleč tam v domačem	A
ali ni bil dober. Ugriznil je z druge strani,	bogme,	tudi z druge strani jabolko tako ‒ naj ga uživa	A
vsak čas dajal čast in slavo. Drugi so uncuti,	bogme,	tebe psujejo, Majčica božja! Evo mene Lovra	A
biserni džerdan mi lahko daš z vrata. Lepa si,	bogme,	i brez džerdana, lepa kakor rdeče jabolko na	A
Dobro ga drži, tako ti turške vere!	Bogme,	junak si!Pa pleši zdaj ti z njim okoli bukve	A
vžigalic. . / . / stran 30 . / Vžigalic je bilo	bogme,	dovolj, ali tužna ti majka, brate, vžigalice	A
zapovedi. Samo naukov o volkodlakih na primer je	bogme	za srednje velik katekizem: 1.Vpr.	A
je Bog. Da ne veš, brate, ali moli litanije,	bogme,	ali kaj pripoveduje o koruzi in janjcih, hvala	A
krstno ime, iz enega litra žeste ali špirita,	bogme,	narediš štiri, pet litrov rakije, da počastiš	A
Dalj ko pije, manjše so bolečine. Pije, pije ‒	bogme,	zopet se napije in zvali pod mizo. Drugi dan	A
se prička med seboj in prekla za cicvaro, pa	bogme	ne ve, kaj je cicvara, pa ko i tebi, brate,	A
besede kar pustil akt in kancelarijo in hotel	bogme	domov v kuhinjo, da se lotiš mladega sira ‒	A
smetano. In še ravnajo cicvaro posebno fino,	bogme,	tako z lukom, da jo jé gospoda poglavita in	A
počastiti jo hoče Niko Počivalnik s pesnitvijo.	Bogme,	pesnik je po božji volji: »Lepše ni fare od	A
vesel sem, da sem si zapomnil od oziralnih tri.	Bogme,	stvar se mi je zdela čudna. Dejal sem: »Dekletce	A
griču navzdol rdečkastorjava proga. Ta proga,	bogme,	je cesta!Pa če vzameš reč drugače, je rdečkastorjava	A
z naročnino v zamudi in je ne bodo deležni,	bogme!	‒ pa če bi prav stanovali v Vlaški ulici, in	A
cigarete; greva v gostilno ‒ pušijo; a v kavarni,	bogme,	dima kakor v Ljubljani megle!Pa da je Zagreb	A
stara devet let, je dobra kakor božji dan ‒	bogme,	to znam iz hrvatskega narodnega slovstva.Pijače	A
sta mi všeč ponos in samozavest naše vojske.	Bogme,	naša vojska da je hotela 16. septembra poslati	A
plačavši biljeg, ne zahteva o tem uradne svedočbe.	Bogme,	to in lepo! Ne zato, da služi braći baš kletvica	A
»Ti si, Juran?« se zdrami Herbart. »	Bogme,	kje si hodil? Pravili so, da si se vdrl v moslimsko	A
posla v peklu.« »Vem, razumem, kako ti je, ali	bogme,	težko je nam. Cesar želi, da bi šli na Šentjernejsko	A
majhnemu oknu, da bi pijačo proti luči ogledal. »	Bogme,	gladka!« pokima krčmar in jezno udari z lesenim	A
krvave betice nosili, kakor se v pesmi poje.« »	Bogme!	« pravi Peharček; pa preden besedo konča, zasliši	A
nikjer drugje tu v obližju voznika dobiti?« »	Bogme,	ne z lepo,« odgovori Peharček, »tod imajo ljudje	A
Peharček, ali imaš konja napasenega?« »	Bogme,	konj je dober, sit ko stopa, ravno popred sem	A
zdravje, prasé, ti boš v hosto ubežalo. Hrvatje,	bogme,	te bodo pustili in jaz te bom našel in jedel	A
»Klobukov nama ne vzemó,« reče Štefan. »	Bogme	da ne! -Glej, pečenino nama nese.	A
tleh, napne pištolo in palico zavihti, kričé: »	Bogme,	dajmo se!« Boj bi se bil vnel zdaj, za Hrvata	A
do kraja,« govori Francè Ivanu, ki je svoj ‚	bogme’	klel med zobe, »tukaj precej v vežini se začnó	A
glas Bolè. »Zdaj ne več, na univerzi ... « »Oh,	bogme	‒ jaz stavim, da se ‚ljubim, ljubiš’ ‒ niste	A
kadar sem se jaz maščeval nad njimi, kar sem se,	bogme,	moral, tedaj mi je moja šala, moja burka, toliko	A
in njegovih prijateljev in biričev in igrali	bogme	niso za svoje ampak za graščine, denar in dekleta	A
Satan se zasmeje: »Ta sorodnost je	bogme	zanimiva! Vama se more po pravici reči:	A
zakaj nisem jaz graščak? Znal bi si streči,	bogme,	bolj pametno nego ti ničevi grofički in barončki	A
obednico, odpre okno in veli: »Jaz bi bil,	bogme,	mož, da ne bi pogledal vsakega, ko bi bilo vse	A
njihovega. Če kažejo osle drugim, meni jih,	bogme,	ne bodo.Hodi mi še marsikaj na misel, kar se	A
pa tudi bolj vreden nego vsak drug, saj si jo	bogme	krvavo zasluži. Kadar slišim tako bedasto grajanje	A
ti pa jih imaš komaj osemindvajset in bi si	bogme	lahko izbral kaj boljšega!« Jaz sem se moral	A
krohotati ječar in pravi: »Prekleti Kranjec! Ti si	bogme	modra glavica; za take uši ni strahu, da nama	A
žandarje. Ti nam hočeš staviti nekake novice,	bogme,	bodo ti presedale. Tvojih žandarjev se bojim	A
Kmalu potem se je vaša gnada stegnila. Jokal	bogme	nisem, še veselil sem se, ko sem slišal, da	A
nikoli izgovorov, da nikoli ne laže. To je	bogme	prekrasna in redka lastnost.Na nobeno reč se	A
je prinesla veliko, polno mošnjo, drugače bi	bogme	ne bila nikoli tlačila praga naše hiše.Jaz nisem	A
Imel je komaj trinajst let. V tej dobi je	bogme	dosti bridko, če pahnejo človeka na cesto.Domača	A
Zdaj razumem, tetka, vašo coprnijo.	Bogme	imate prav, da odganjate tatove s strahom.Sto	A
kvečjemu se dodaja povrhu kak pacek ‒ to je	bogme	drag pacek ‒ za sedem sto goldinarjev!Na trgu	A
Kaj molčiš? To	bogme	ni dobro znamenje. Ti, poslušaj dobro, kar ti	A
si je sam prigospodaril in prihranil. Imel je	bogme	umetno, za vse prebrisano glavico ta Jelovšek	A
starega kopita pa misli, da gospodari. To je	bogme	prečuden gospodar, ki se boji zboljška in napredka	A
kar še imam, in to igračo kupil? Nesla bi mi	bogme	več kakor moja zadolžena bajta.’Tako sem si	A
zijal vanje kakor kapelj in rekel: ‚Tujci so	bogme	modrejši od mene in kranjskih kmetov; na tak	A
za svate, se mu zasveti lice od radosti, ali	bogme	ne zato, da bo imel priliko žaliti nevesto.	A
imel toplo srce tudi za nas Slovane, kar je	bogme	presneto redka prikazen v nemški literaturi	A
požrešnost, kolonizacija in propaganda. Meni se	bogme	ni treba sramovati te »Zgodovine slovenskega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani