nova beseda iz Slovenije
Govori, blede. Ob njem stoji Hutter, utrujen, | bled, | pretepen in ga nepremično gleda. DEDAL | A |
postelji leži Nikolaj Škofič, hudo bolan, smrtno | bled. | Okrog njega škof Seebach, menih Bravšič, še nekaj | A |
GREGOR previdno: Klement, ti je slabo?... | Bled | si ...Boš bruhal? | A |
Tišina. KLEMENT: Ti si | bled. | Klement počasi odmika pištolo. | A |
je torej zdelo. In njen obraz je bil suh in | bled? | DOBNIK: Kakor iz sivega kamna. | A |
poslušal, nato pa je vzel klobuk in odšel. Bil je | bled | kakor zid. ANA: Kaj se je zgodilo z menoj | A |
Vstane. O Bog, kako je | bled | njen obraz; odpri svoje oči, Marija; glej, jaz | A |
nisem gledala v obraz, in bil je zmerom bolj | bled | ... MARTA: Kdo je bil to? ANA: Vse polno | A |
njim? Ruda je šel preko vrta hitro in mirno, a | bled | je bil zelo.Justin se je po vašem nalogu opletal | A |
Nihče ni kričal! - Kantorju, ki stoji v ozadju | bled: | Sanje! KANTOR: Sanje!... | A |
KANTOR: Bolan - kako misliš? FRANCKA: | Bled | je bil in... tako je govoril... samo par besed je | A |
/ NINA se trese in se ovija Francke: Ves | bled | obraz in od čela dol mu teče kri... FRANCELJ | A |
KANTOR: Kaj je rekel? OSKRBNIK: | Bled | je bil kakor zid in je šel. KANTOR: Pojdite | A |
so ponoči budile človeka, da se je vzdramil | bled | in star ... POLJANEC: Sanjaš, otrok! DIONIZ | A |
tistih trenotkih, ko je človek nenadoma ves | bled | in plah, ker je pogledal v večnost in ne ve | A |
je, kadar vidim človeka, ki strmi v tla in je | bled. | Kakor da bi hodila pomlad po deželi s polnim | A |
mojo dobrotljivost. PAVLA drobna postavica; | bled, | stisnjen obràz; velike oči, nemirne in sanjarske | A |
je napela, da so jo skoro prodrle kostí ... in | bled! | JEREB: Dobro je bilo, da je prišló takó; | A |
bi globoko v grobu. Oko me vara, ali pa si | bled. | ROMEO Tako te vidim tudi jaz, o draga! | A |
Stopi v grob. Romeo! - Ah, | bled! | - In kdo še? | A |
ničesar mi, Pač varajo te le očí.« »Kakó je | bled, | kakó je bled!... | A |
Pač varajo te le očí.« »Kakó je bled, kakó je | bled! | ... | A |
teló mu drgetá!« . / . / stran 69 . / »Kakó si | bled, | kakó si bled! Moj mož! | A |
/ . / stran 69 . / »Kakó si bled, kakó si | bled! | Moj mož! | A |
Vsi se za njim ozirajo. A črnošolec ném in | bled | Skoz vas koraka v tuji svet. Pa pride tja na | A |
temu se kolajna, a drugi brez desnice suh in | bled | pred hiše hodi in otožno lajna. Poznamo se! | A |
sosedu porogljivo dragi me obira: »Glej, kako je | bled | poeta, že poetizira!« Pride tretji in se čudi | A |
brezčutno, brezizrazno, po nebu plava mesec tih in | bled, | na črno zemljo sije neprijazno. Zato sem torej | A |
ne greš več, k plesu - ne greš več! In tako | bled | si kot mrlič nocoj...« Toda ni očki ni materi | A |
ga oblak; bile lepé bi usta, lep bil obraz bi | bled, | ak bil bi nekakóvi preč nejevolje sled. Dalj | A |
Skrbíj mu izgínil ni sled, še bolj je bil | bled; | govoril je malo, velíko je píl, ní toge | A |
hití, v možgánih slíka se rodí: Iz mesta | bled | mladeneč gré, obup razjéda mu srce. Odšl | A |
mrko mladi knez Havila, jezno gleda Selef, | bled | je Tubal. In vsi trije vzamejo orožje, | A |
nedolžnih, in iz rok se mu izvíje ... Mračen, | bled | strmí za njó. VSE RAZBÉLJENO, VROČE | A |
stran. a takrat, ko bo tvoj obraz solzán in | bled | in suh - prepozno bode pala ... Visoka stena | A |
s kopreno lunino odet; in sredi cerkve, | bled | in tih, leži tam v krsti mlad menih. | A |
odzvoni, deklè na postelji leži, obraz je | bled, | mrtve oči; križ pozlačen držé roké, ob | A |
njenih lic rudeči cvet kot beli mramor zdaj je | bled; | v sanjàh bolestno šepetá, otožno, trudno | A |
vstala. A takrat, ko bo tvoj obràz solzán in | bled | in suh, -- prepozno bode pala ... Visoka stena | A |
Kaj okó bi bilo mrtvo, kaj bi bil obràz mi | bled? | Tjà hitim v tujíno jasno, v daljni, nepoznani | A |
s kopréno lunino odét; in sredi cerkve, | bled | in tih leží tam v krsti mlad menìh ... | A |
zazvoní, deklè na postelji leží, -- obràz je | bled, | mrtvé oči ... Teló ji s cvetjem potresó, | A |
Ah, kaj takšen bi vam se ne zdel ‒ »Kaj tak | bled | se in mrtev ko duh nam zdiš!« Ah, kaj takšen | A |
Ah, kaj takšen bi vam se ne zdel ‒ »Kaj tak | bled | se in mrtev ko duh nam zdiš!« Ah, kaj takšen | A |
pragom ajdovskih simbolov onemitve, kakor marec | bled | zavda pečatno zdelo dedovanja, ko s praznim | A |
mili rod s tebó! Kaj samec pohajaš, mladenič | bled! | Glej jasno nebó se nad tábo razpenja; Pomladi | A |
Tujcu, ki gre tód mimó! . / . / stran 51 . / | Bled | Bog sprimi, svitlo te jezéro! Iz serca kličem | A |
žalost bom ljudem!” Ko na odru ga zagleda, Káko | bled | in terd leži; Plane nanj, se ga oklene ‒ Dvema | A |
nekje lepa, majhna in moja spomin na njo je že | bled; | telegrafski drogovi, ki mimo beže, brišejo nanjo | A |
lovec opazuje divjad. - - - Dolg, pretrgan in | bled | kot dim ob jasnih dnevih se je skrotovičil za | A |
bledo sveč svetlobo; med svečami pa spava mož, | bled | mož, ogrnjen s plaščem črnim, ki s trakom je | A |
po udih stresel ga je mraz, od jeze bil mu | bled | obraz. »Le semkaj, semkaj, moj vrtnár!« tak | A |
plava mlad in lep mrlič; lep, o lep mu je obraz, | bled, | ko da je iz cvetja vstal, da je vstal in zacvetel | A |
pa še to tako hladno. Mila luna je sijala, v | bled | mi gledala obraz. Zadnjič roko si mi dala, zadnjič | A |
včasih pa, kjer me vid′, prav′: »Le še prid′!« [ | Bled | ] Gormani že peljejo Gormani že peljejo en sodek | A |
ne bo, k′ te bodo djali v to črno zemljo!« [ | Bled | ] Huda zima se je strila Huda zima se je strila | A |
Vsi bodo me spremili na zelene travnike. [ | Bled | ] Pa cesta brez tira Pa cesta brez tira pa ketna | A |
oh, kje j′ moja dekle, oh, kje sem pa jaz! [ | Bled | ] Pobič sem star šele osemnajst let Pobič sem | A |
nikar ne žaluj, z veseljem zavriskaj, zapoj!« [ | Bled | ] Pojdam v rute Pojdam v rute, čör je mraz, | A |
dobil; naj srečen ostane, dokler bode živ! [ | Bled | ] Sem bil včera na semenji Sem bil včera na | A |
kolnejo, domov bi radi gnali, pa črede nimajo.« [ | Bled | ] Siku, diku damoli Siku, diku damoli, damoli | A |
sem dobil krepkega dečka na dan, ki pa je bil | bled | ko vosek in brez znakov življenja.Ženi sem brž | A |
duhovnik pa je še šepetal, menda molil - in se ves | bled | odpravljal za cerkovnikom. »Še enega zakramenta | A |
nožico; potem pa je bil otrok brž na svetu, a | bled, | brez znakov življenja.Oddal sem ga babici z | A |
izprazni, se obliže in si obriše brke, malo | bled, | a še vedno šegav nasmešek krog oči.Počasi se | A |
let te že nisem videl.« Star gospod, obrit in | bled, | obilnega gornjega telesa, a tenkih nog, oblečen | A |
Predno mine ura, mu je obraz že ves dolg in | bled, | oči še bolj pijane.Roki se mu treseta, sapa | A |
za Drozgov rod. Tudi Janez je vznemirjen, | bled | in zbegan, nestalnega pogleda, polnega bojazni | A |
si nadevala copate. Stari pa je zmeraj bolj | bled | od jeze.Sili se, da bi bil miren in potiska | A |
»In jaz?« In je bil | bled | ko kreda.Tudi ramena so bila bolj ukrivljena | A |
zadihala gluha praznina. André pa je bil še bolj | bled | kakor po navadi, in nič ni več vedel, da je | A |
Tenek, petnajstleten, z obrito glavico, ves | bled | in zelen, ker ni pet dni in šest noči nič jedel | A |
Mladen presenetil s svojim prihodom in bil je | bled | in upadel, da so ga morali podpirati.Kaj ti | A |
smehljaju, ki se je posinjil in je zmeraj bolj | bled. | A zdaj sedim ob tvojem vznožju in hočem biti | A |
Jetnik leži na trdem ležišču. Njegov obraz je | bled, | koščen.Oči so motne. | A |
Addio. Vengo per Natale... Vedno bolj je | bled. | Hočem skočiti k njemu. | A |
brki mu grozeče štrlijo izpod nosa. Poštar je | bled | in nemiren.Ves čas se prestopa, toda naj se | A |
Kraška burja brije krajino. In zdi se, da vidim | bled | obraz človeka.Kraški poet: | A |
da sem mu začudeno pogledal v obraz. Bil je | bled, | bridek, toda kljub temu odločen. »Ali | A |
mlad kadet v dežnem plašču. Bil je droban in | bled, | a lep fant.Krilil je z belimi rokami, polnimi | A |
odreveneli, ko je stopil v hišo kadet. Bil je | bled | in drhteč.Prosil je deda, če lahko nalomi nekaj | A |
zdaj prvič oglasil Martin Urbanja. Bil je | bled | in se je tresel, kakor bi ga držala mrzlica | A |
držal mrko in užaljeno, Martin Urbanja pa je bil | bled | kot stena; po visečih, dolgih licih sta mu drseli | A |
glavo. Njen obraz je bil brez solza in trepeta, | bled | in negiben, okamnela podoba žalosti, ki se ne | A |
in nič me nisi obiskal. Joj, Najdù, kako si | bled. | Nič več ne vihrajo tvoji lasje kakor griva divjemu | A |
Žalosten je in upadel. Suh in | bled | je prišel iz ječe, suh in bled je ostal na svobodi | A |
upadel. Suh in bled je prišel iz ječe, suh in | bled | je ostal na svobodi. Spoznava dan za | A |
tišino prignala vklenjenega Petra, ki je bil | bled | in razmršen; njegova srajca je bila raztrgana | A |
kratek, okovan kij in stopil k Petru. Peter, | bled | in izmučen, se je zravnal: njegova kodrolasa | A |
pot ostro zakrivljeni zadnji krajec, ki je bil | bled | in tenak, kakor bi bil izbrušen iz trdega, mrzlega | A |
Suknje pa Peter ni imel. Ves | bled | se je zibal med zasedenimi mizami.Vrgel se je | A |
in počakala, da je izstopil mlad, koščen in | bled | fant z uklenjenimi rokami. »Ivan! | A |
mehanično podaja Sovi šaržerje. Njen obraz je | bled, | utrujen, negiben; otopel je v težkih in dolgih | A |
kakor otrok, ki mu je umrla mati, razkuštran in | bled, | z malo culo, v srajco zavezano na rokah.Plave | A |
CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / Otrok je bil šibak in | bled, | a se je vendar trdno oklenil življenja.Kadar | A |
tišino prignala vklenjenega Petra, ki je bil | bled | in razmršen; njegova srajca je bila raztrgana | A |
kratek, okovan kij in stopil k Petru. Peter, | bled | in izmučen, se je zravnal: njegova kodrolasa | A |
vseh premetavanjih, zgaran, ušiv, raztrgan in | bled | pred sodišče, je bil že povsem drug človek. | A |
priletel na cesto z naperjenim revolverjem, ves | bled | kakor stena.Vsi trije se zakadijo v Žuželjča | A |
dolgim nosom jo odkuri. Terorist, prekleto, ves | bled | in miren in nasmehljan tam pred sodiščem.Taka | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |