nova beseda iz Slovenije

bahtin (25)


življenja, v "karneval", kot bi rekel Mihail      Bahtin.     Prizore življenja na odru sveta povezuje le njegova  B
karnevalizirane literature", kakor jo je opisal Mihail      Bahtin;      še natančneje jo je mogoče definirati kot fantastično  B
krepko povezavo z ljudskimi predlogami. Mihail      Bahtin      je menil, da so vsi teksti, naj bodo ljudski  C
vendarle s to mrežo medbesedilnosti trdno zveže. (     Bahtin      1978, prim. še Bauman 1982: 1-20.) Te medbesedilne  C
temelje naslanja na teorijo strukturalistov (     Bahtin      - pojem dialoga) ter Lacanovo psihoanalitično  C
filološki dogodek, kot bi morda dejal Mihail      Bahtin.     Filolog živi v spominu drugega filologa, ko ta  D
njunem razmerju do zunajjezikovne resničnosti.      Bahtin      je bil namreč prepričan, da »nobena beseda ne  D
razpoloženje vedro, skoraj veselo,« piše Mihael      Bahtin,      »kjerkoli se pojavi, se naenkrat rušijo družbene  D
lingvistične šole (vanjo sodita tudi morda bolj znana      Bahtin      in Propp), je ponekod kritičen do zahodnih teorij  D
Jacques Derrida, Ludwig Wittgenstein, Mihail      Bahtin,      na Slovenskem denimo Tine Hribar (»sveta igra  D
njegovih »sokratskih dialogih«, ki jih ima denimo      Bahtin      za predhodnike romana, pri Voltairu, Diderotu  D
standarden, normalen model.« (smeh) Mihail      Bahtin      in rituali Knjiga ruskega marksista Mihaila  D
metaforizacije razumel pisateljev teoretski sodobnik      Bahtin)      zgodovinskega sveta. Ta svet so trideseta  D
literarnega teoretika Mihaela Bahtina (1895-1975).      Bahtin      je delo prvič izdal leta 1929, predelano ter  D
popolnoma nov tip umetniškega mišljenja,« piše      Bahtin,      in ga poimenuje polifoni roman, nasprotje monološkega  D
zajetnejšo teoretsko študijo Janus, Prokrust,      Bahtin,      Kvadratura Bahtinovega kroga, v kateri ugotavlja  D
da Dostojevski ni primeren za film ΄... Mihail      Bahtin,      velik poznavalec njegove literature, trdi, da  D
človeka.« Poanto podkrepi ruski filozof Mihail M.      Bahtin,      ki ugotavlja, da smeh ničesar ne prepoveduje  D
preteklostjo in oblastjo.« Ne preseneča, da      Bahtin      brez pomislekov zatrjuje, da je zato smeh zmeraj  D
in Keith Johnstone, ruski filozof Mihail M.      Bahtin,      francoski filozof Henri Bergson, njegov rojak  D
ki je kdaj kaj razmislil o romanu. Kaj pa      Bahtin,      če omenim samo njega, in njegova vizija romana  D
pred kratkim sem imel seminar o njem v Trentu.      Bahtin      je gotovo največji mislec romana tega stoletja  D
ZRC SAZU vabita na ciklus predavanj na temo      Bahtin,      kulturne študije in marginalnost.V Mali dvorani  D
Skazi velja še posebno omeniti spoznanje, da je      Bahtin      dobršen del življenja nosil »masko«; sprejemal  D
katerega je sicer cenil, a mu ni nikoli pripadal.      Bahtin      je sprejemal življenje kot dogodek, kot celoto  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA