nova beseda iz Slovenije
življenja, v "karneval", kot bi rekel Mihail | Bahtin. | Prizore življenja na odru sveta povezuje le njegova | B |
karnevalizirane literature", kakor jo je opisal Mihail | Bahtin; | še natančneje jo je mogoče definirati kot fantastično | B |
krepko povezavo z ljudskimi predlogami. Mihail | Bahtin | je menil, da so vsi teksti, naj bodo ljudski | C |
vendarle s to mrežo medbesedilnosti trdno zveže. ( | Bahtin | 1978, prim. še Bauman 1982: 1-20.) Te medbesedilne | C |
temelje naslanja na teorijo strukturalistov ( | Bahtin | - pojem dialoga) ter Lacanovo psihoanalitično | C |
filološki dogodek, kot bi morda dejal Mihail | Bahtin. | Filolog živi v spominu drugega filologa, ko ta | D |
njunem razmerju do zunajjezikovne resničnosti. | Bahtin | je bil namreč prepričan, da »nobena beseda ne | D |
razpoloženje vedro, skoraj veselo,« piše Mihael | Bahtin, | »kjerkoli se pojavi, se naenkrat rušijo družbene | D |
lingvistične šole (vanjo sodita tudi morda bolj znana | Bahtin | in Propp), je ponekod kritičen do zahodnih teorij | D |
Jacques Derrida, Ludwig Wittgenstein, Mihail | Bahtin, | na Slovenskem denimo Tine Hribar (»sveta igra | D |
njegovih »sokratskih dialogih«, ki jih ima denimo | Bahtin | za predhodnike romana, pri Voltairu, Diderotu | D |
standarden, normalen model.« (smeh) Mihail | Bahtin | in rituali Knjiga ruskega marksista Mihaila | D |
metaforizacije razumel pisateljev teoretski sodobnik | Bahtin) | zgodovinskega sveta. Ta svet so trideseta | D |
literarnega teoretika Mihaela Bahtina (1895-1975). | Bahtin | je delo prvič izdal leta 1929, predelano ter | D |
popolnoma nov tip umetniškega mišljenja,« piše | Bahtin, | in ga poimenuje polifoni roman, nasprotje monološkega | D |
zajetnejšo teoretsko študijo Janus, Prokrust, | Bahtin, | Kvadratura Bahtinovega kroga, v kateri ugotavlja | D |
da Dostojevski ni primeren za film ΄... Mihail | Bahtin, | velik poznavalec njegove literature, trdi, da | D |
človeka.« Poanto podkrepi ruski filozof Mihail M. | Bahtin, | ki ugotavlja, da smeh ničesar ne prepoveduje | D |
preteklostjo in oblastjo.« Ne preseneča, da | Bahtin | brez pomislekov zatrjuje, da je zato smeh zmeraj | D |
in Keith Johnstone, ruski filozof Mihail M. | Bahtin, | francoski filozof Henri Bergson, njegov rojak | D |
ki je kdaj kaj razmislil o romanu. Kaj pa | Bahtin, | če omenim samo njega, in njegova vizija romana | D |
pred kratkim sem imel seminar o njem v Trentu. | Bahtin | je gotovo največji mislec romana tega stoletja | D |
ZRC SAZU vabita na ciklus predavanj na temo | Bahtin, | kulturne študije in marginalnost.V Mali dvorani | D |
Skazi velja še posebno omeniti spoznanje, da je | Bahtin | dobršen del življenja nosil »masko«; sprejemal | D |
katerega je sicer cenil, a mu ni nikoli pripadal. | Bahtin | je sprejemal življenje kot dogodek, kot celoto | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |