nova beseda iz Slovenije
zgodnjem prakozmičnem previranju zadel diamantni | asteroid, | ki je zanihal ves planet, se pri tem sam raztopil | A |
Narejeno,« je poročal Leon, ko je postavil zadnji | asteroid | v obodje velepodobe. »Hvala, Leon,« se je zahvalil | A |
asteroidu, to je velikemu kamnu nekje v vesolju. | Asteroid | in vesoljček na njem se skoraj s svetlobno hitrostjo | B |
vesoljčka na njem, ne more in ne more dohiteti. | Asteroid | se namreč skoraj s svetlobno hitrostjo oddaljuje | B |
primerom. Zamislim si Zemljo (planet) in kamen ( | asteroid) | , ki lebdi nekje daleč v vesolju.Asteroid se | B |
(asteroid), ki lebdi nekje daleč v vesolju. | Asteroid | se počasi približuje Zemlji.Ko se ji dovolj | B |
gravitacijsko polje Zemlje pritegne k sebi in | asteroid | pade na Zemljo. Opazovani asteroid naj bo zelo | B |
sebi in asteroid pade na Zemljo. Opazovani | asteroid | naj bo zelo trden in odporen na visoke temperature | B |
energijo, povezano s hitrostjo asteroida. Ko | asteroid | zaide v ozračje, se zaradi trenja z zrakom kinetična | B |
je v povečanju mase Zemlje, ko se ji pridruži | asteroid. | Gravitacija se ob padcu asteroida celo poveča | B |
nadaljujem na primeru padca asteroida na Zemljo. | Asteroid | v vlogi masnega delčka se na začetku poskusa | B |
vesolju, da občuti, kot da je sam v vesolju. Za | asteroid | na tej veliki oddaljenosti veljajo podobne razmere | B |
se asteroidu potencialna energija zmanjša. | Asteroid | se je po padcu znašel v energijskem primanjkljaju | B |
stvarno nikoli nima pozitivnih vrednosti. Če | asteroid | v obratni smeri oddaljujemo od Zemlje, se njegova | B |
vrednosti se vrača nazaj na vrednost nič. Ko | asteroid | neskončno oddaljimo od Zemlje in drugih nebesnih | B |
se mu potencialna energija lahko še povečala. | Asteroid | oziroma katero koli drugo nebesno telo stvarno | B |
V primeru potencialne energije je drugače. | Asteroid | na začetku poskusa nima nobene potencialne energije | B |
sposobna opravljati delo, sposobna je pospeševati | asteroid | proti Zemlji. V postopku padanja asteroida proti | B |
povečujeta tako opravljeno delo kot energijski dolg. | Asteroid | se ob padanju energijsko zadolžuje. Nekaj podobnega | B |
proučil nevarnost, da bi Zemljo uničil velikanski | asteroid. | Skupino bo vodil 70-letni Harry Atkinson, nekdanji | D |
nevarnost, da bi Zemljo občutno poškodoval kak | asteroid | ali komet, izjemno majhna.Zaradi te nevarnosti | D |
senzorjev. Dva meseca zatem se odpravi Near Earth | Asteroid | Rendezvous ni posrečilo snidenje z asteroidom | D |
kometovega drobca v višini desetih kilometrov. | Asteroid | je bil najverjetneje velik kot večdružinska | D |
Foto NASA Posneli kosti podoben | asteroid | Astronomi ameriške vesoljske agencije NASA | D |
gre za ostanek pradavnega kozmičnega trčenja. | Asteroid, | imenovan 216 Kleopatra, se nahaja med Marsom | D |
Kleopatra, se nahaja med Marsom in Jupitrom. | Asteroid | je približno 217 kilometrov dolg in okrog 94 | D |
Strokovnjaki so dobili slikovno gradivo, ko je bil | asteroid | Kleopatra okrog 171 milijonov kilometrov oddaljen | D |
velikega meteorskega kraterja v Arizoni. Seveda | asteroid | Kleopatra ne bo nikdar trčil z Zemljo. M. | D |
Zemlja Romantična ljubezen je morda večna, | asteroid | Eros pa je dokazano starejši kot Zemlja.Nebesno | D |
astronomi so odkrili neznano telo, verjetno | asteroid, | ki utegne 21. septembra 2030 treščiti v naš planet | D |
kakor so poimenovali neznano telo, je verjetno | asteroid, | ni pa izključeno, da ni nekakšen »vesoljski | D |
in na Finskem. V primeru, če bi šlo res za | asteroid, | ki bi čez trideset let dejansko treščil v Zemljo | D |
Vesoljska sonda Near na Erosu | Asteroid | s pravokotnimi kraterji Die Zeit, Hamburg | D |
tako pravijo Nasini raziskovalci - izbran tisti | asteroid, | ki ima v tehničnem smislu najprimernejšo tirnico | D |
vesoljska sonda brez posadke »Near« (Near Earth | Asteroid | Rendezvous) se je kot prvi objekt, ki ga je | D |
poroznega, a kompaktnega kosa skale. Tak masivni | asteroid | bi bilo laže vreči iz tira kot kakšen kozmični | D |
prišli in da se Zemlja, ki kot da jo je mogočen | asteroid | sunil proti uničujočemu Soncu, po kratkem nihanju | D |
morajo velesile združiti vse megatone, da uničijo | asteroid, | ki bi drugače uničil nas.A prava spodbuda nas | D |
astronomskih merilih ga je za las zgrešila. Če bi | asteroid | zadel naseljeno področje, bi povzročil množično | D |
Nobenega poprejšnjega svarila ni bilo, da se | asteroid | bliža Zemlji. Astronomi so nas posvarili šele | D |
oddaljeval s hitrostjo deset kilometrov na sekundo. | Asteroid | 2002NM, kot so ga potem poimenovali, je šesti | D |
dokazali, da je velikanski, deset kilometrov velik | asteroid, | pred 65 milijoni let z zemeljskega površja zbrisal | D |
vzorcih kraterjev na Mesecu, dajejo slutiti, da | asteroid | ali komet s premerom več kot pet kilometrov | D |
ozračja, ki se širi iz kraterja, kamor pade | asteroid. | Na bilijone ton prahu, žvepla in ogljikovega | D |
astronomi ugotovili, da se Zemlji bliža velik | asteroid? | Najboljši način, da bi ga odvrnili z njegove | D |
sončne svetlobe, ki jo odbija. Seveda bi nas na | asteroid | morali astronomi opozoriti že nekaj deset let | D |
vsakih 100 milijonov let Zemljo zadene velikanski | asteroid. | S tem naenkrat uspejo bitja iz niš kot sesalci | D |
naslednjih dvajsetih letih v Zemljo treščil velik | asteroid. | Tudi takrat so si takoj premislili, vendar se | D |
naftar, 33. Kajn, 34. krilovka, 36. Oleg, 37. | asteroid. | Navpično: 7. J(akob) A(ljaž), 35. R(ichard) S | D |
usoda, češ da je od njega odvisno, ali bo kak | asteroid | zadel Zemljo.Za zdaj še ni merskih podatkov | D |
srečnega naključja, da na Zemljo ni padel noben | asteroid. | Če pa bi padel, bi umrlo na stotine milijonov | D |
Zemljan ima eno dvatisočinko možnosti, da ga ubije | asteroid | Piran - | D |
18. avgusta letos - to je dva kilometra dolgi | asteroid, | ki prečka orbito Zemlje in ki so ga imenovali | D |
nešteto. Precejšnja verjetnost je, da bo nekoč | asteroid | povzročil katastrofo na Zemlji, zato se ameriška | D |
kakor eno lovsko letalo. Izstrelitev rakete nad | asteroid | ne bi bila dražja od vesoljskega programa Nase | D |
močna. Predstavljajte si, da veliko kroglo ali | asteroid | raznese eksplozija in drobci letijo na vse strani | D |
Vse, kar je manjše od zvezde - planet ali | asteroid | - bi bilo treba stisniti še veliko gosteje. | D |
naslednjih 50 letih Zemljo zadel dovolj velik | asteroid, | da bi povzročil svetovno opustošenje - desetine | D |
prej se je Zemlji še nekoliko bolj približal | asteroid | »1996 JA1«. Sporna pa je verjetnost takšnega | D |
prihodnjih sto letih Zemljo zadel »morilski« | asteroid, | 0,02-odstotna.Le pol toliko velika je možnost | D |
000 do 300.000 let računati, da nas bo zadel | asteroid | s premerom enega kilometra ali več. Prej omenjena | D |
kot je ameriški Linear (Lincoln Near-Earth | Asteroid | Research).Takšni instrumenti sistematično otipavajo | D |
pada nanje. Preostalo absorbirajo in z njo se | asteroid | segreva.S teleskopom Keckom so znanstveniki | D |
stopinj in je med planetarnimi tiri posebnost. | Asteroid | 2004 DW potrebuje za pot okoli Sonca več kakor | D |
identitete ni treba bati, razen če pade nanjo orjaški | asteroid | ali jo zbriše potres.A to je že v božjih rokah | D |
kvečjemu, če bi na Zemljo padel kilometer velik | asteroid. | Kljub temu film o koncu sveta vsebuje tudi | D |
Febo. Toda temna Feba je zelo verjetno ujet | asteroid | in ni natanko take barve kot temna stran Japeta | D |
295 Vodoravno: 1. Koštial, 8. kolaps, 14. | asteroid, | 16. riviera, 17. Norah, 18. kri, 20. šar, 21 | D |
Na kratko | Asteroid | Toutatis zgrešil Zemljo Ljubljana - | D |
Ljubljana - Včeraj nas je mimo nas letel | asteroid | Toutatis - v obliki zelo podolgovatega krompirja | D |
trčil v Zemljo. Aprila letos nas je zgrešil | asteroid | FJ29 s premerom 300 metrov, vendar za 52 razdalj | D |
vendar za 52 razdalj med Zemljo in Luno. Če bi | asteroid | zadel naš planet, bi bil učinek zelo odvisen | D |
asteroidov na Zemljo. Po statističnih povprečjih pade | asteroid | velikosti enega kilometra na Zemljo vsakih 300 | D |
je lahko prav segrevanje Zemlje, in ne veliki | asteroid, | skoraj uničilo življenje na Zemlji pred 250 | D |
Umrla je leta 1972. Po njem so poimenovali | asteroid, | leta 2003 mu je državni svet podelil naslov | D |
merska enota z imenom kakega Slovana, pa tudi | asteroid, | krater na Luni, nekatere znanstvene ustanove | D |
sta imenovana tudi krater Hagecius na Luni in | asteroid | 1995 Hájek. Dogodki na današnji dan: | D |
Marsom in Luno. Imamo sondo, ki prav zdaj leti na | asteroid. | ESA bo skupaj z Eumetsatom izdelala več vremenoslovni | D |
med Marsom in Jupitrom. Marca 1802 je odkril | asteroid | Pallas in sklenil, da so asteroidi razpršeni | D |
Sibirijo v našo atmosfero priletel 60-metrski | asteroid, | se razletel na več manjših kosov in na višini | D |
ameriški znanstveniki domnevajo, da je šlo za | asteroid, | ruski pa se nagibajo h kometu), ki je s hitrostjo | D |
dolarjev (prek 600 milijonov evrov). M. R. | Asteroid | 2007 WD5 lahko pade na rdeči planet Bomo | D |
razmerje 1 : 25 in nekoliko pozneje 1 : 40 - da bo | asteroid | 2007 WD5 letošnjega 30. januarja padel na Mars | D |
trka le še 1 : 10.000 oziroma 0,01 odstotka. | Asteroid | je 20. novembra 2007 odkrila Andrea Boattini | D |
deluje v okviru programa Catalina Sky Survey. | Asteroid, | ki so ga poimenovali 2007 WD5, je odkrila s | D |
Kalifornija. Tam so ocenili, da naj bi se omenjeni | asteroid | letošnjega 30. januarja Marsu najbolj približal | D |
približal na razdaljo okrog 26.000 kilometrov. | Asteroid | 2007 WD5 je približno tako velik, kot je bil | D |
2007 WD5 je približno tako velik, kot je bil | asteroid, | ki je pred približno 50.000 leti povzročil nastanek | D |
površju in ima premer 1,2 kilometra. Omenjeni | asteroid | naj bi bil kovinski, novoodkriti asteroid, ki | D |
Omenjeni asteroid naj bi bil kovinski, novoodkriti | asteroid, | ki se hitro približuje Marsu pa naj bi bil kamnit | D |
hitreje kot krogla, izstreljena iz puške. | Asteroid | 2007 WD5 lahko tudi primerjamo s predmetom, | D |
nič nenavadnega, da si nekateri želijo, da bi | asteroid | padel na Mars, saj bi tako »v živo« dobili nova | D |
v njem do upokojitve. Leta 1861 je odkril | asteroid | Hespera in pet let pozneje dognal, da so krožnice | D |
uravnava civilno uporabo jedrske energije. | Asteroid, | ki se približuje Zemlji Mogoče pa bo nekoč | D |
so namreč znanstveniki zasledili zelo velik | asteroid, | ki se približuje Zemlji.Širok je 390 metrov | D |
osončja, po letu 2004 pa pozorno spremljajo | asteroid, | ki se približuje Zemlji. Poimenovali so ga po | D |
oceno Nase o možnosti, da bi v Zemljo trčil | asteroid | Apofis.Na podlagi teleskopskih ugotovitev Inštituta | D |
Potsdamu je izračunal, da je možnost, da bi | asteroid | Apofis trčil v Zemljo, ena proti 450. Nasa je | D |
na sekundo do 35.880 kilometrov nad Zemljo, | asteroid | Apofis pa bo potoval mimo Zemlje v razdalji | D |
Zemlje v razdalji 32.500 kilometrov. Če bo | asteroid | leta 2029 zadel satelit, se bo spremenila njegova | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |