nova beseda iz Slovenije
dogajanja, ki ga bo ovijalo in brazdalo. Antonin | Artaud( | 1) Artaud je že leta 1938 spoznal, da se bo | C |
Antonin Artaud(1) | Artaud | je že leta 1938 spoznal, da se bo radikalizacija | C |
učinkov performansa (op. ur.). (1) Antonin | Artaud, | The Theater and Its Double, 1938, prev. Mary | C |
Arnold, Skip op. 395, op. 405 | Artaud, | Antonin Artforum op. 13, op. 165; Benglisova | C |
Armitage, Karol | Artaud, | Antonin Ashley, Robert | C |
zlasti na T. S. *Eliota in F. R. *Leavisa. | Artaud, | Antonin (1896 - 1948), francoski igralec, režiser | C |
napisal nemški dramatik Peter Weiss (1916 - 82). | Artaud | se je zanimal tudi za nadrealistične drame; | C |
1965) in Karmen (1971). gledališče krutosti, * | Artaud, | Antonin. cueca, živahen ples iz Čila, pri katerem | C |
Tako ga jaz doživljam. Zato | Artaud | gledališče enači s kugo.Gre v destrukcijo, da | D |
1925. denimo, je francoski nadrealist Antonin | Artaud | rektorjem evropskih univerz in zdravnikom v | D |
sintagme »telo brez organov«, ki jo je uvedel | Artaud | in sta jo razvila Deleuze in Guattari - gre | D |
Z gostovanja Tišine v newyorški LaMaMi | Artaud | bi se obrnil v grobu in vstal! V eksperimentalnem | D |
Osupljiv, nenavaden, katarzičen! Mislim, da bi se | Artaud | ob tem prizoru obrnil v grobu in vstal: to je | D |
Popravek V članku | Artaud | bi se obrnil v grobu in vstal (Delo, 28. marca | D |
in gledališka kritičarka. "Mislim, da bi se | Artaud | ob tem prizoru obrnil v grobu in vstal, to je | D |
zgodovinskih avantgard kot Mejerhold, Craig, | Artaud | in drugi začeli o gledališču misliti drugačne | D |
bolj prelomna) in jo predstavljajo Bataille, | Artaud, | Blanchot, Michaux, Klossowski. Pomembne, ne | D |
skupini, katere člana sta bila npr. Antonin | Artaud | in Georges Bataille.Ta skupina je bila, čeprav | D |
Galerie Pierre, za katero napiše oceno Antonin | Artaud | v NRF.Razstavlja samo šest del: štiri slike | D |
igralec, pesnik in gledališki teoretik Antonin | Artaud. | Zornov violinski koncert vas še čaka, ga boste | D |
oz. zastopniki t. i. avtopoetik 20. stoletja ( | Artaud, | Ponge, Michaux, Prévert, Queneau, Char), vse | D |
športa. Atleti srca - je rekel igralcem Antonin | Artaud. | V gledališču se igralci mesece in mesece učijo | D |
»sanjsko gledališče«? Kot je rekel Antonin | Artaud: | V sanjah kričim in vem, da sanjam.In na obeh | D |
pesnik, dramatik in gledališki igralec Antonin | Artaud, | teoretik nadrealističnega gibanja, ki je klasično | D |
Delos, 32. Canossa, 34. jastog, 36. barit, 37. | Artaud, | 38. Arko.Navpično: 35. G(erard) D(epardieu) | D |
Vrhunski gledališki ustvarjalci, kot so Meierhold, | Artaud | ali Beckett, so priznavali, da je na njihovo | D |
kontroverznih imen zadnjega stoletja, kot so | Artaud, | Beuys, Mondrian, Chen Zhen, Duchamp, Gallego | D |
temveč kdo sem (»Ne vem, kdo sem,« nekako pravi | Artaud | med mehiškimi Indijanci). Trdno zasidrano, | D |
V New York Review je predstavila velikane: | Artaud, | Barthes, Lévi-Strauss, Cioran, Simone Weil, | D |
produkcijah Masakičija Gundžija v gledališču | Artaud | v San Franciscu in v losangeleškem Luckman Theatre | D |
križanke Vodoravno: 1. Neisha, 7. Putrih, 13. | Artaud, | 14. ogrica, 15. prase, 16. Taras, 17. laks, | D |
Rodman, Andy Warhol, Jean-Paul Gaultier, Antonin | Artaud, | Duchamp ...Nazadnje pa slovita ruska sopranistka | D |
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je | Artaud | še pozival k uresničitvi gledališča, ki bi bilo | D |
kot si ga je v svoji utopiji zarisal Antonin | Artaud, | kruto gledališče, ki ga je v zadnjih desetletjih | D |
skupnost prispevam nekaj dobrega.« Motor, maček | Artaud | in kuhalnica za ušesom Med pogovorom Christopher | D |
zapisi O poeziji (prevod Nadja Dobnik). Antonin | Artaud | je predstavljen z delom s pesniško skico Prekletstvo | D |
Jelinek, Kane), je prostor, ki ga razpreta | Artaud | in Brecht s spodkopanjem avtoritarnega očesa | D |
in teoretik nadrealističnega gibanja Antonin | Artaud | (rojen 1896). Tel Aviv | D |
del evropske gledališke teorije 20. stoletja ( | Artaud, | Craig, Appia, Klotz, Pavis ...) in hkrati spodbudila | D |
pesnik, dramatik in gledališki igralec Antonin | Artaud, | teoretik nadrealističnega gibanja, ki je klasično | D |
je med njima začelo dolgoletno dopisovanje. | Artaud | je študiral igro v Parizu, potem pa debitiral | D |
Breton leta 1926 prisegel zvestobo komunizmu. | Artaud, | ki je menil, da je moč v apolitičnem delovanju | D |
pesnik, dramatik in gledališki igralec Antonin | Artaud, | teoretik nadrealističnega gibanja, ki je klasično | D |
je med njima začelo dolgoletno dopisovanje. | Artaud | je študiral igro v Parizu, potem pa debitiral | D |
Alhady)), Claudio Grisancich (M. Kravos), Antonin | Artaud | (A. Medved) in Tomaš Escher (A. J. Oseban). | D |
slehernega resnega ukvarjanja z gledališčem. Antonin | Artaud | je zelo natančno začutil, da z našim življenjem | D |
Izkušnja Mehike je izkušnja ognja, pravi A. | Artaud | v Revolucionarnih sporočilih.V njej je doma | D |
velikih mojstrov drame - Stanislavski, Meyerhold, | Artaud, | Craig ... in jih sestavil v neobičajno refleksijo | D |
v svojih vizijah gledališča krutosti govoril | Artaud, | pa tudi tistih drugačnih, ko gledališče ostane | D |
Beatli, Doorsi, Rimbaud, Rilke, na akademiji | Artaud, | Tarkovski in seveda Korun.Kdaj je na prvo mesto | D |
kot: Pallach, Vida Pregarc, Ivan Hribovšek, | Artaud | kot Montezuma, Janez Svetina ipd.Kljub ekskurzom | D |
Jablanovca, Aleša Bergerja ter Andreja Medveda | Artaud. | Za sicer izjemno bogat kulturnovzgojni in | D |
igralec, režiser in gledališki teoretik Antonin | Artaud | (1896-1948) ni v svojem življenju zrežiral niti | D |
gledališču Vieux Colombier v Parizu, na katerem je | Artaud | v resnici »odigral lastno smrt«.Brez Artauda | D |
razstava bo večmedijsko zasnovan projekt Antonin | Artaud, | kdo si?, januarja bodo postavili razstavo z | D |
hkrati različnih mislecev, kot sta Brecht in | Artaud, | potem je to zagotovo Marat.V dobi, ki je naklonjena | D |
poudaril, da je Michaux mamilo - drugače ko npr. | Artaud | - raziskoval »hladno in preračunljivo«.O tem | D |
verujočega obupanca« v Cankarjevem domu Antonin | Artaud, | kdo si? Prireditve v CD od torka do sobote | D |
večmedijskega projekta ter urednik kataloga Antonin | Artaud, | kdo si? (v Cankarjevem domu se bo odvijal od | D |
Čeh je napovedala predavanji Andreja Medveda ( | Artaud | - Mômo, shizofrenični Jezus, v sredo) in Mirjane | D |
filmi Trpljenje device orleanske (1928), Antonin | Artaud | (1972), V družbi z A. Artaudom (1993) in Resnična | D |
v slovenščini. Glavni pokrovitelj projekta | Artaud | je (ob 100-letnici Renaulta in lastni 10-letnici | D |
opremlja« prostor. Cankarjev dom - Antonin | Artaud, | kdo si? Pod zastavo 'kulturne revolucije' | D |
manifestacije, združene pod naslovom Antonin | Artaud, | kdo si?, ki si jih je v ljubljanskem Cankarjevem | D |
potegniti korist iz erotizma,« je nekje zapisal | Artaud) | in le v redkih trenutkih dosegel tisto oprijemljivo | D |
Foto Georges Pastier Antonin | Artaud | -Večmedijski projekt Antonin Artaud, kdo si | D |
Antonin Artaud - Večmedijski projekt Antonin | Artaud, | kdo si? se bo jutri zvečer končal s filmom Resnična | D |
Mordillata in Jéromeja Prieurja. Na fotografiji je | Artaud | jeseni leta 1947. Foto D. Z. F. | D |
Ljubljani poteka večmedijski projekt Antonin | Artaud, | kdo si?Organiziral ga je Andrej Medved, kustos | D |
evropskih avtorjev (Lacan, Kristeva, Deleuze, | Artaud, | Derrida, Guattari...). Ali je možno s takih | D |
ste omenili le Preglja, Stupico in Bernarda? | Artaud | je seveda moja obsesija že več kot trideset | D |
poskušali definirati Mejerhold, Craig, Appia in | Artaud | (pomemben vir Wilsonovega gledališča pa je tudi | D |
telo brez organov«, ki jo je uvedel Antonin | Artaud, | pozneje sta jo teoretično osmislila tudi Gilles | D |
flavte in orkester št. 3 (flavtist Pierre Yves | Artaud, | filharmonični orkester Transilvania, dirigent | D |
gibanja, kot so Luis Buñuel, René Clair, Antonin | Artaud, | Germaine Dulac, Man Ray in Jean Cocteau, ki | P |
1947 v Ljubljani, v trenutku, ko se je Antonin | Artaud | vračal z recitacijskega večera svojega dela | P |
kot zbirke lastne poezije in prevodov pesmi ( | Artaud, | Bataille, Michaux, Arp, Pasolini). Umetniško | P |
drugih tekstov, romanesknih in pesniških (npr. | Artaud | , Valéry, Shelley, Baudelaire, Mallarmé | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |