Job (310)

strahu, zadrege ali bojazni. Mi nismo starec	Job,	ki Bog mu vzame vse in zopet vse povrne. Kar	A
dragi moji - če bi prišel k vam, od Boga udarjen	Job,	bi me pognali s praga kakor garjevega psa.Gostje	A
poln gnilih gób, Živ mrlič, ko svoje dní modri	Job.	A glej, Vzveličar se jadniku bliža: »Oh, brate	A
grozni kraj. Vse res, kar pravi Jezus in že	Job:	Zmešnjava, jok, tema, škrtanje zob ...!	A
zakrije, sonce na nebu. V prostor zmagovito vstopi	Job,	opletajoči, osamljeni bojevnik, donkihot z rdečimi	A
besed mu zmanjka, kar v grlu se zataknejo, ko se	Job,	nočna podgana, postavi zraven.Dobrila ne prenese	A
pikice na rokah z drobnimi rokavi. Brezobzirni	Job,	postava noči, pa se s treskom zvali na sedež	A
dišeča kava, hladni konjak. Težka noč za teboj,	Job,	vidim, huda noč. Kolodvorska s pasulji in pivom	A
na prečo ali na krtačo. Rdečelasi, dolgonogi	Job	nosi vse bujno lasišče gladko počesano nazaj	A
praznine, to je red, to je urejen rdečelasec.	Job	nesrečni, ki blodiš po svetu brez pravega poklica	A
Samo ti si taka izjema, reče, da te le ni sram,	Job	rdečelasec, oprimi se kakega dela. Job Rdečelasi	A
sram, Job rdečelasec, oprimi se kakega dela.	Job	Rdečelasi pa se samo hahlja, ni zamerljiv fant	A
spet dokaz več, da je odpadnik svojega rodu.	Job	Rdečelasec. Job. Job tvoju mat.	A
da je odpadnik svojega rodu. Job Rdečelasec.	Job.	Job tvoju mat.	A
Job Rdečelasec. Job. . / . / stran 44 . /	Job	tvoju mat.Šah mat.	A
brada ji ni bila več tako rdeča in grda. Vidiš,	Job?	Njegovo vedenje se ji je zdelo lepo in uglajeno	A
uglajeno, zato ga je začela spoštovati. Vidiš,	Job,	ti se znaš tako vesti, tvoja frizura, tvoji	A
Deklica se je poročila z Rdečebradcem. Vidiš,	Job	Rdečebradec, kaj praviš?Proti koncu prvega meseca	A
deželi, kjer je imel važne poslovne zadeve. Ah,	Job,	tu pa ne gre več dalje.Ti ne boš imel nikoli	A
zmeraj te bom srečal zjutraj v kolodvorski. Ah,	Job	Rdečebradec nesrečni, z večnimi podplutbami	A
nočmi za seboj. Svoji lepi ženi je Rdečebradec,	Job	lepo počesani, pred slovesom rekel: veseli se	A
lahko svoje prijateljice, prijateljev ne, kajne,	Job,	in diafragmo z vsemi mažami boš tudi odnesel	A
kovček z dragim kamenjen. . / . / stran 45 . /	Job	Rdečelasec Rdečebradec posluša pravljico z zastrtimi	A
čudno spačen, nevarni, zahrbtni, skrivnostni	Job.	Zdaj privleče na mizo glavnik, premetava ga med	A
sobe, potem bo prav zagotovo izgubljena, kajti	Job	Rdečebradi, nočni popotnik, krokar kolodvorski	A
držala tega, kar je naročil. Poslovil se je,	Job	Rdečebradec, jo še poljubil, to je bil slinast	A
Poslovila sta se, potem pa je Rdečebradec	Job	Rdečelasi sedel v zlato kočijo in se odpeljal	A
zlato kočijo in se odpeljal. Kam si se odpeljal,	Job?	Zlobna nakana, vidim, kako ti zabija v senceh	A
veselili, plesali, pili, potem pa odšli. In zdaj,	Job,	vedel si, da se bo to zgodilo.Zdaj je žena ostala	A
v tisto ključavnico. In kaj je tam videla,	Job,	veš, kaj je videla v tisti črni, majhni čumnati	A
preživljal Rdečebradec . / . / stran 46 . /	Job	Rdečelasi svoje tihe nočne perverzne urice?	A
kodraste, dolgolase, na balin postrižene. Večina,	Job,	jih je imela fino odrezane vratove, le pri nekaterih	A
premikale in stene pobrizgale s svojo krvjo. In veš,	Job,	kaj je najhujše, kaj je najhuje pri tej stvari	A
okrog nje mrgoli polno krvi? Strašno je to,	Job.	To je strašna, krvava zgodba, ki jo senilni starec	A
bele sledove črna lava. In potem, Rdečelasec	Job	Rdečebradi, se je ženica, deklica bela nežna	A
sprejmejo z veselim obrazom. Resnica, vidiš,	Job,	pa se zmeraj razkrije.Vso dolgo noč je revica	A
nje ključe. Roka se ji je tako tresla, huje,	Job,	kot tebi, ko po prekrokani noči prijemaš kavno	A
kaj se je zgodilo. Poslušaj, dobro poslušaj	Job,	kako gre pravljica dalje. Pregledal je ključe	A
temni ustni kotlini, kaj je bilo potem, reče	Job	Rdečelasi in postavi skodelico z magmasto čobodro	A
bi mogla izmiti mojega pečata z obraza. Kot	Job	Rdečebradi začarana kri.Telo se v velikih sunkih	A
drug za drugim; ostal je sam v trpljenju, kakor	Job.	”Sanje so bile!“ je pomislil popotnik in	A
O ČLOVEKU, KI JE IZGUBIL PREPRIČANJE	Job	Mrmolja je imel jako lepo, v zeleno usnje vezano	A
prepričanje. Zgodilo pa se je nekega jutra, da se je	Job	Mrmolja vzbudil ter se v tistem trenotku neizmerno	A
ležalo zmerom deviško in nedotaknjeno na mizi, in	Job	je zatisnil oči ter se v polusanjah zadovoljno	A
in ne dela nikakih sitnosti ob prenašanju! ...	Job	si je ubijal glavo, toda ni mu prišla nobena	A
kakih treh in zjutraj je pil gorko limonado.	Job	je bil v zadregi; iskal je prikladnih besed	A
namene. Poznam te, da si nenavaden kajón ...“	Job	je bil uničen. ”Ali dragi Sempronij, nisem	A
Taka jokavost, -- in zaradi prepričanja!“	Job	se je vzdignil ter odšel proti durim.Ko je stal	A
velerodni gospod, da se vam predstavim: moje ime je	Job	Mrmolja.Rad bi govoril z vami par besed.“	A
Imam prakso ... he, he ... imam prakso!“	Job	je širil oči v skrajnem začudenju.Opiral je	A
faraonovih, živine je imel več nego svetopisemski	Job,	ko mu je bil Bog povrnil zdravje.Na prisojnem	A
spovednika z Dunaja. Bila sta to patra Schopp in	Job.	Ko je bila cesarska dvojica spovedana, ju je	A
zategadelj gleda me današnji dan ponižanega, in kakor	Job	sem na gnojišču, dočim se je še včeraj moje	A
nosi na telesu svojem toliko ran, da jih niti	Job	ni toliko imel v najhujši svoji nesreči; ki	A
in čitaj nam, koliko je moral prebiti ubogi	Job,	da se utolažimo in da se tudi mi privadimo trpljenja	A
Sedi za mizo! Uboga sva kakor nekdaj	Job	na gnojišču; in če nimava jesti in piti, pa	A
dobrega srca? Kar pred hišo lezi drugič kakor	Job!	Druge pa pogosti!«	A
se/beseda) 1 Bil je veder poletni dan.	Job	Harp, zadnji potomec nekdaj velike družine Harpovih	A
sta bila z rumeno jalovsko znamko na čelu.	Job	Harp se je grenko nasmehnil.Le poredko srečaš	A
kotalikanju ovzmetenih kolesc se je ustavil.	Job	je izklopil pogon, se odpel in stopil iz prozorne	A
sicer nekoliko premočna ‒ to se da urediti ‒	Job	ni mogel verjeti svojim očem: odkril je pravi	A
nedosegljive. Po materini smrti sta postala očim	Job	in polsestra Gaja še bolj prijazna; vnema, s	A
se je nagibala prej h Gaji kot k očimu Jobu.	Job	Harp jo je telesno in čustveno odbijal. Naj	A
nevidna sila vleče v izumrlo mesto na obzorju.	Job	je bil prepričan, da je z zemeljskimi tečaji	A
žametnice. . / . / stran 20 . / 4 Iz višine je	Job	Harp zagledal svojo hčer na obdelovališču.Izklopil	A
čeznjo, se je zravnala in pomahala očetu.	Job,	še vedno ves srečen zaradi odkritja na planoti	A
stiskala je njegovo glavo k prsim. Kmalu se je	Job	zvil kot lok in zarjul kot ranjena žival.Čutila	A
Čas se je vlekel. Zdelo se ji je, da se	Job	celo večnost ne premakne z nje. Naposled se	A
zalučala ogrizek skoz odprta vrata bivalnika.	Job	in Gaja bi zaradi tega okoljeskrunstva popenila	A
vir energije. Zagledala je, da pristaja očim	Job,	in takoj spremenila obraz v brezčutno krinko	A
Ljubimca hočem!«	Job	je molčal in pokril baterijo zmaja. »Si slišal	A
je Jobovo čelo nagubalo. »Kako si to zmogel,	Job?	Kako si zmogel pripeljati oploditelja, ki me	A
odšla h kopalnemu bazenu. . / . / stran 29 . /	Job	se je splazil v bivalnik in z drhtečimi rokami	A
politiki, umniki, znanstveniki in umetniki.	Job	Harp je pokleknil na klečalnik in sklepal roke	A
rastline. »Ded, naposled sem našel,« je zašepetal	Job	in sklepal roke.»Ni bila pravljica.	A
odbleskih kriptonske luči. . / . / stran 30 . /	Job	se je v stiski zatekal k samosmilečnosti: trdno	A
izgovarjam se ‒ če bi posumil, bi klical takoj.«	Job	je umolknil in zaprl oči. Pogovori s pepelom	A
potrpeti, pepel prednikov ga zavezuje. Odločno je	Job	vzdignil glavo in odprl oči.Pogledal je žarje	A
tistega, kar so pridelali na vrtu in kar je	Job	uplenil z lokom.Živalstvo je bilo še bolj zdesetkano	A
uspevala. »Na zdravje!« je slovesno voščil	Job	Harp in dvignil čašo. »Na zdravje!« sta mu odgovoril	A
Nato so trčili. . / . / stran 36 . /	Job	je srknil pijačo in postavil kupo na mizo.Gledal	A
bom tvojo dedinsko čistost,« je mirno rekel	Job,	vendar je pri tem stisnil čeljusti, tako da	A
Obmolknili so. Potem je	Job	vstal in odšel iz bivalnika v ozvezdeno noč	A
dvignili na kolesje. O svitu tretjega dne je	Job	razpel jadro iz aluminijeve stanjenke.V jadro	A
kolesje je prestrezalo vse jame in izbokline.	Job	je s hčerama stopal ob bivalni školjki, držal	A
črnikastem glenu razprezali mavričasti oljni cinki.	Job	je s tipalnikom kdaj pa kdaj preizkusil strupenost	A
napolniti s sončevino. . / . / stran 38 . /	Job	je razgrnil zemljevid in se še enkrat prepričal	A
Čutila je, da jo gleda brezčutno. In res,	Job	ni nikdar pomislil, da je Reja povsem tuja ženska	A
Ustavili so se, da bi prenočili.	Job	je spustil bivalno školjko, Gaja je razdelila	A
straneh so zevali z mahom prerastli kanali.	Job	je usmeril bivalnik v osrednji pas, ki je bil	A
je ujela pri razpadajoči cestninski postaji.	Job	je ustavil v senci poslopja, katerega pročelje	A
sivkasti koščki oblega stekla so ležali na tleh.	Job	se je sklonil nad tipkovnico, kjer so bile tipke	A
sama spodžagala vejo. »Prekleti!« je kriknil	Job	Harp in na vso moč treščil s pestjo po tipkovnici	A
večer in vsi trije so bili na smrt utrujeni.	Job	je otrkal prah z odetve in hripavo oznanil:	A
grla sita popotovanja. Jezilo jo je, da je	Job	zložil štirikolesnik in ga spravil v tovorni	A
ovir, na katere bomo naleteli,« je odgovoril	Job.	»Lahko bomo tam v nekaj dneh, lahko traja teden	A
izvir čiste vode,« je z obrzdano nejevoljo rekel	Job,	»Postavil ti bom velik bazen, da boš lahko v	A
oboka spustil k njej. Po Rejinem odhodu sta	Job	in Gaja molče obsedela pred bivalnikom.Od tedaj	A
hčerino, jo stisnila, in ona mu je stisk vrnila.	Job	ni vedel, ali to pomeni znamenje odpuščanja	A
Umaknila se je v bivalnik.	Job	je slišal, kako je šklepnil zapah njene izbe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani