Jožef (12.711)

stran 203 . / OSEBE FRANC	JOŽEF	FELICITA PRVO DEJANJE Velika	A
Enako kot prej. Pride	Jožef.	FRANC spet odneha: Nič se ne da.	A
FRANC spet odneha: Nič se ne da.	JOŽEF	se bliža s kratkimi, previdnimi koraki: Nazadnje	A
FRANC: Zebe te.	JOŽEF:	Malo me res. FRANC: Pa malo potelovadi.	A
FRANC: Pa malo potelovadi.	JOŽEF	s težavo telovadi: Spodaj v veži sem včasih	A
FRANC: Dobro da te kdo ni videl.	JOŽEF:	Sem presneto pazil. FRANC: Bi te še prebutali	A
FRANC: Bi te še prebutali.	JOŽEF:	Zmeraj pa me tudi ne prebutajo. FRANC: Če	A
Noben bog ti ne bi vzel dol tistih batin.	JOŽEF:	Zakaj moram biti zmeraj ravno jaz v veži.Ni	A
prebutajo, kadar delaš počepe v tuji veži.	JOŽEF:	Saj me niso prebutali. FRANC: Pa bi te lahko	A
FRANC: Pa bi te lahko, ker nisi previden.	JOŽEF:	Previdnost je mast božja. FRANC: Spet se	A
FRANC: Spet se pritožuješ.	JOŽEF:	Nič se ne pritožujem. FRANC: Seveda se pritožuje	A
FRANC: Seveda se pritožuješ.	Jožef	užaljeno utihne, Franc si še enkrat brez uspeha	A
FRANC: Ne morem si sezuti škornja.	JOŽEF:	Zakaj bi si ga pa sezul? FRANC: Zato, ker	A
FRANC: Zato, ker me žuli.	JOŽEF:	A žulj? FRANC: Ne žuli me »a žulj?«, ampak	A
kar s škornji na nogah, pa so me ožulili.	JOŽEF:	A med spanjem? FRANC: A med spanjem, ja!	A
slišal, da bi koga ožulil škorenj med spanjem?	JOŽEF:	Ne. FRANC: No, pa si zdaj slišal.	A
Zmeraj se naredi pozneje.	JOŽEF:	Po korakanju, to že. FRANC: Pozneje pač.	A
FRANC: Pozneje pač.	JOŽEF:	Morda pa se ti je sanjalo, da si korakal.	A
Svet je resničen in škorenj resnično žuli.	JOŽEF:	Ker. FRANC: Kaj »ker?«	A
FRANC: Kaj »ker?«	JOŽEF:	Svet je resničen, ker škorenj resnično žuli	A
FRANC: Kaj pa sem jaz drugega rekel?	JOŽEF:	Ti si rekel in. FRANC razburjeno: Zakaj	A
zakona piše, da se mora reči ker, ne pa in.	JOŽEF:	Rekel bi, da to ni juridično vprašanje. FRANC	A
Človeku ponudiš prst, on pa hoče in roko.	JOŽEF	pomirljivo: Dobro, oprosti.Ne bom več rekel	A
človek človeka prej zlomiti, preden ga prepriča?	JOŽEF:	Zato, ker ... umolkne. FRANC: Sem prav	A
FRANC: Sem prav slišal?	JOŽEF:	Ja, ampak bil je lapsus linguae ... skuša naglo	A
FRANC: Bi ti res to storil?	JOŽEF:	Z največjim veseljem. FRANC: Čisto zares	A
FRANC: Čisto zares?	JOŽEF:	In z zadovoljstvom. Franc sede na posteljo	A
Franc sede na posteljo in iztegne nogo.	Jožef	vzame škorenj med svoja stegna, s hrbtom obrnjen	A
FRANC: Upam, da se ti ne bi zdelo poniževalno.	JOŽEF:	Pomagati človeku v stiski ni nikoli poniževalno	A
moral bom nekoliko pritisniti s tole nogo.	JOŽEF:	Kar pritisni.Nič, kar je človeškega, mi ni tuje	A
nikoli ne bova sezula. Škorenj se sezuje,	Jožef	se zvali po tleh. FRANC: Oprosti ... in	A
FRANC: Oprosti ... in hvala.	JOŽEF	vstane in mu izroči škorenj: Ni za kaj.	A
FRANC: Res hvala.	JOŽEF:	Res ni za kaj. FRANC: Je, je.	A
FRANC: Je, je.	JOŽEF:	Ni, ni. FRANC miga s prsti: Kako je to	A
FRANC miga s prsti: Kako je to lepo.	JOŽEF:	Če človek pomaga človeku. FRANC: Če škorenj	A
FRANC: Če škorenj več ne žuli.	JOŽEF	se pretegne in zazeha: Zdaj bi pa lahko malo	A
Nisva zato tukaj, da bi počivala.	JOŽEF:	Zakaj pa sva tukaj? FRANC: Zato, da bi delala	A
FRANC: Zato, da bi delala.	JOŽEF:	Saj res.Na Godovskem?	A
FRANC: Na primeru Godot.	JOŽEF:	Godot?Zaradi mene je lahko tudi Godovič.	A
FRANC: Ali pa Godin.	JOŽEF:	Ali pa Godotenstein. Franc odvije žarnico	A
Potisne Jožefu daljnogled v roke.	Jožef	ga naravnava. FRANC: Prvo nadstropje,	A
FRANC: Prvo nadstropje, tretje okno z leve.	JOŽEF:	Iz veže se lepše vidi. FRANC: Tisto z rozetami	A
FRANC: Tisto z rozetami naokrog.	JOŽEF:	Je pa tukaj bolj udobno. FRANC: Tam, kjer	A
FRANC: Tam, kjer odpada omet.	JOŽEF:	In nič ne smrdi in nič ne piha. FRANC: Vidiš	A
FRANC: Vidiš?	JOŽEF	odstavi daljnogled od oči: Ne. FRANC: Kako	A
FRANC: Kako da ne vidiš ?	JOŽEF:	Saj vem na pamet.Odkar pomnim, gledam v to okno	A
Dvanajst krat štirideset.	JOŽEF	spet gleda: Kako lepa dioptrija.Samo nekoliko	A
je megleno, tole kolesce moraš vrteti.	Jožef	dolgo gleda in vrti kolesce. FRANC: Zdaj	A
FRANC: Zdaj končno vidiš?	JOŽEF:	Ja, zdaj pa vidim. FRANC: Kaj?	A
FRANC: Kaj?	JOŽEF:	Temo. FRANC: Počakati morava, da bo prižgal	A
FRANC: Počakati morava, da bo prižgal luč.	JOŽEF:	Odkar pomnim, je še ni prižgal. FRANC: Prižgal	A
Saj na to čakava, ni res?	JOŽEF:	Ampak za to, da vidiva, kdaj se bo prižgala	A
FRANC: Z daljnogledom se več vidi.	JOŽEF:	Večje okno? FRANC: Ne samo večje okno.	A
se noter, vidi se skozi okno, vidi se v.	JOŽEF:	Vidi se, zakaj je v stanovanju. FRANC: Kaj	A
FRANC: Kaj pripravlja. . / . / stran 212 . /	JOŽEF:	Kaj naklepa. FRANC: Kaj skriva.	A
FRANC: Kaj skriva.	JOŽEF:	Kaj hoče. FRANC: Vse, vse se vidi.	A
FRANC: Vse, vse se vidi.	JOŽEF:	Sliši se pa ne? FRANC: Tudi sliši se, ampak	A
FRANC: Tudi sliši se, ampak to je drug sektor.	JOŽEF:	Se mi je zdelo. FRANC: Kaj se ti je spet	A
FRANC: Kaj se ti je spet zdelo?	JOŽEF:	Da obstaja še kaj drugega, prepričan pa nisem	A
Franc zagrne zaveso, prižge luč.	JOŽEF:	Kaj sem že hotel reči? FRANC: Pomisli malo	A
FRANC: Pomisli malo.	JOŽEF:	Ja, da sem lačen. FRANC: Že spet.	A
FRANC: Že spet.	JOŽEF:	Saj še nisem bil. FRANC: Zmeraj si lačen	A
FRANC: Zmeraj si lačen.	JOŽEF:	Ni me treba prepričevati.Siti lačnega ne razume	A
pomislim, se mi res nekoliko smiliš, tovariš	Jožef.	Hlad je spodaj v veži, prepih skozi kosti.	A
Hlad je spodaj v veži, prepih skozi kosti.	JOŽEF:	In lakota. FRANC: Ti bi moral biti v toplicah	A
natančno pomislim, ne pa v zalezovanju Godota.	JOŽEF:	Toplice nič ne pomagajo lačnemu želodcu.Toplice	A
elegantno kretnjo ponudi. Izvoli, tovariš	Jožef,	miza ponuja. JOŽEF: Hvala, tovariš Franc	A
Izvoli, tovariš Jožef, miza ponuja.	JOŽEF:	Hvala, tovariš Franc, res ni treba. FRANC	A
FRANC: Je treba, je.	JOŽEF:	Ni treba, ni. FRANC: Nič poniževalnega ni	A
nese čez prostor in jo vljudno ponudi Jožefu.	Jožef	se nalahno prikloni, vzame z dvema prstoma.	A
FRANC: Prosim.	JOŽEF:	Hvala. Franc gre in prinese še košček	A
FRANC: Prosim, prosim.	JOŽEF:	Hvala, hvala. Franc natoči kozarec z žganjem	A
kozarec z žganjem, vzame tretjo rezino salame.	Jožef	vzame z dvema prstoma.Franc mu ponudi še kozarec	A
z dvema prstoma. Franc mu ponudi še kozarec,	Jožef	ga ne more vzeti, saj ima v rokah salamo.Franc	A
salamo. Franc mu pokaže, naj da salamo v usta,	Jožef	to napravi in vzame ponujeni kozarec,Francu	A
Zamenjata kozarca.	JOŽEF:	Pardon. FRANC: Pardon.	A
FRANC: Pardon. Franc mu prinese cel krožnik,	Jožef	hlastno jé. JOŽEF: Hvala za zaupanje.	A
prinese cel krožnik, Jožef hlastno jé.	JOŽEF:	Hvala za zaupanje. FRANC: Res ni za kaj.	A
Kako dolgo pa nisi jedel?	JOŽEF:	Sendvičev mi je zmanjkalo že drugi dan. FRANC	A
FRANC: Preveč si bil požrešen.	JOŽEF:	Čaj pa sem še imel.Nekaj časa jé, potem se	A
FRANC: Godota.	JOŽEF:	Godina.Ponoči je bilo dobro, kadar nisem oprezal	A
Ali misliš, da se to zbira podnevi?	JOŽEF:	Kdo zbira? FRANC: To.	A
Opozicija.	JOŽEF:	Rekel si, da je sam, da se je sam zaprl v stanovanje	A
Takšna je moja izkušnja.	JOŽEF:	A ja? FRANC: Ja.	A
je bilo, tam zadaj za kantami, kaj podgan?	JOŽEF:	Prav nobene, najbrž zaradi deratizacije ...	A
Nemarnost pa taka.	JOŽEF:	Ne na tla, name.Jaz sem namreč čepel zadaj za	A
FRANC: Sreča, da ni vsula golaža.	Jožef	užaljeno umolkne. FRANC: No, kaj je zdaj	A
kaj je zdaj, nadaljuj ... kaj je bilo potem?	JOŽEF:	Nič ni bilo. FRANC: Pa menda ja nisi užaljen	A
menda ja nisi užaljen zaradi tega golaža?	Jožef	trmasto molči. FRANC: Kaj pa sem takega	A
Sursum corda, tovariš Jože.	JOŽEF:	Nič sursum corda.Jaz imam revmo in stal sem	A
Svet je resničen, škornji so resnični.	JOŽEF:	Lahko bi enkrat tudi zamenjala.Meni škornje	A
naravnost in odkrito: ali res nisi nič jedel?	Jožef	odkima. FRANC: Prav nič, niti mrvice kruha	A
FRANC: Prav nič, niti mrvice kruha?	JOŽEF:	Razen čaja. FRANC postaja slabe volje: Ne	A
tako dolgo ne more živeti samo od čaja.	Jožef	strmo gleda predse. FRANC spet nežneje	A
opogumljajoče: Ni treba skrivati pred menoj.	JOŽEF	obotavljivo: Sem jedel ... kak košček solate	A
FRANC: Iz kante ali tisto, kar je padlo čez?	JOŽEF:	Tisto. FRANC: Zaradi vitaminov, kaj?	A
FRANC: Zaradi vitaminov, kaj?	JOŽEF:	Ja. FRANC: Nesnaga.	A
FRANC: Nesnaga.	JOŽEF:	Oplaknil sem jo s čajem. FRANC: Solato?	A
Kjer je golaž, so tudi podgane.	JOŽEF:	Ni bilo golaža in ni bilo podgan. FRANC:	A
FRANC: Ne bodi prepirljiv.	JOŽEF:	Jaz se borim za resnico. FRANC: Dobro, so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani