Hrvat (2.274)

ne bode, tačas služi Fridrihu. ‒ Tedaj stari	Hrvat	Deseničar ima lahkomiselno lepo hčer? SOTEŠČAN	A
sta se takó primorski Slovenec kakor istrski	Hrvat	upirala, da bi delila usodo ljudi, v katerih	A
Glej, ljudje me sovražijo. Ne Slovenec ne	Hrvat	nisem.Nikjer nisem dobrodošel.	A
Drago in tako se je imenoval tudi njegov lokal.	Hrvat	Drago je bil ponosen Hrvat, ponosen je bil na	A
tudi njegov lokal. Hrvat Drago je bil ponosen	Hrvat,	ponosen je bil na ostrigarsko tradicijo svojih	A
Italijan 1669, Rusin in Poljak 1673, Slovenec 1672,	Hrvat	1692, Nemec 1680, Norvežan 1727. Okončnice	A
ko naj bi na čelu jugoslovanskega predsedstva	Hrvat	zamenjal Srba.Šlo je za največjo mobilizacijo	A
s kokardo na kapi namesto zvezdo, ga je nek	Hrvat	zatožil; odpeljali so ga. A le za teden dni	A
postaja MUP‐a, hrvaške policije. To jim je povedal	Hrvat,	ki se z dopusta ni vrnil v enoto, za primer	A
okrog ves bel, vso obleko je imel belo kakor kak	Hrvat.	Ožbeta je pa to jezilo. Kaj bi se kdo pačil	A
če raki ne bi prišli, ako jim ne bi žvižgal.	Hrvat	je odgovoril, da ne pridejo, čuda redko pride	A
Hrvata. ‒E, Slovenac si ti? ‒ se je razveselil	Hrvat.	‒ Ja sam Zagrepčan.	A
Pa šta si po zvanju? ‒ je nadalje izpraševal.	Hrvat	je stavljal vprašanja, ko da jih stresa iz rokava	A
toda sedaj več nimam, ‒ je vzdihnil Štefan.	Hrvat	ga je debelo gledal; Štefanovega odgovora ni	A
Umolknil je. Nekaj trenutkov je tudi	Hrvat	molčal.Čutil je, da mora biti Štefanu hudo pri	A
ni nikdo zanimal. Vlegel se je tudi zgovorni	Hrvat	in tako je imel Štefan mir.Nekaj časa se je	A
se je Štefan zdrznil. Pred njim je ležal oni	Hrvat,	s katerim se je v vlaku seznanil. Nepremično	A
... V tem trenutku se je fantoma približal	Hrvat	Vincetić. ‒Dober večer!	A
‒Dober večer! ‒ sta odzdravila prijatelja.	Hrvat	ju je žalostno motril. ‒Kaj ti je, da se tako	A
tistega časa pa srebam samo čorbo, ‒ je tožil	Hrvat.	Tresel se je po vsem životu.	A
Tu je treba hitre pomoči!	Hrvat	se je nasmehnil. ‒O, saj sem že javil.	A
Mož se je boril zoper moža. Slovenec in	Hrvat	sta morila Rusa, ta zopet Slovenca in Hrvata	A
zemljevid in smejoč se golobradcu v obraz. »Onda ste	Hrvat,	« je rekel ta in inženir je prikimal, ker je	A
Pravijo, da bo novi načelnik ‒ imenovan je neki	Hrvat	iz Dalmacije ‒ vse preobrnil pri nas, vse bo	A
dve kozi in pa konjička. Zelo majhen je bil,	Hrvat	so mu rekli.Trdili so, da je doma iz gorate	A
siromak, v ta nečedni brlog?“ ga je vprašal čokati	Hrvat.	”Šel sem z njim -- kam pa bi drugače šel	A
odgovoril Pavle. ”Za štirinajst dni,“ je rekel	Hrvat.	”V štirinajstih dneh pa se lahko svet preobrne	A
kosil?“ se je začudil Pavle. ”Ne!“ je odgovoril	Hrvat.	”Danes je -- ne vem, ali je tretji, ali že četrti	A
povabil Pavle. ”Pot pa bom kazal jaz,“ je rekel	Hrvat.	Prišla sta v brlog, ki je bil tesan in zadušen	A
to trojno kosilo in trojno večerjo,“ je rekel	Hrvat.	”Povrnil ti ne bom še tako kmalu; ali tak si	A
ustregel s svojim prenočiščem,“ je odgovoril	Hrvat.	”Kadar je noč topla in mirna, je prav prijetno	A
kosti na krščanski postelji, pa če je trda.“	Hrvat	je vodil, Pavle je šel za njim.Prišla sta v	A
popotniki, izgnanci; težka je bila njih sapa.	Hrvat	in Pavle sta zadremala, komaj da sta legla;	A
predramil, ni bilo cule več pod posteljo.	Hrvat	je spal in je smrčal z odprtimi ustmi; le še	A
”Glej, culo so mi vzeli.“	Hrvat	je v poluspanju debelo pogledal, nato pa je	A
Zakaj molčiš in gledaš v ila?“ ga je vprašal	Hrvat.	Pavle se je nasmehnil.	A
oni svet ni potreba veliko modrosti,“ je rekel	Hrvat.	”Dan na dan jih gre na stotine, pa najbistrejši	A
žalostne. ”Ozri se, poglej jih,“ je rekel	Hrvat.	”Sami volkovi so, ki žro mrhovino.	A
Bogom!“ je rekel tiho in je iztegnil roko.	Hrvat	je planil ves prestrašen. ”Kam?“	A
Pavle. ”Kakor si, tak ne pojdeš,“ je vzrojil	Hrvat	in ga je zgrabil pod pazduho.”Če ne maraš z	A
VIII Še preden se je	Hrvat	vzbudil, je Pavle tiho vstal, oblekel se je	A
sem se bil namenil takrat, ko mi je izkušal	Hrvat	vero in dušo.Tja sem se bil namenil, kamor jih	A
prav za nič, muhe lovit! ... In tisti prokleti	Hrvat	... za denar me je osleparil, za konja in za voz	A
sleherni dan. Glej, kako se bije naš Uskok, kako	Hrvat	in Kranjec, to so trije zvesti levi, trije bratje	A
njegovi kompaniji, kaj se je brigal, kdo je	Hrvat,	kdo Uskok in kdo Slovenec. Herbart je bil še	A
»Dokler samo grabite, svobodno vam, pravi	Hrvat!	Da le v nožnicah pustite tisto šibko železo	A
»Ničesar!« »Ništa, kakor pravi	Hrvat.	« »Tako mi vseh nebeških vragov, za te	A
»Jaz bi že nekaj vedel,« odgovoril je dolgi	Hrvat,	»a če povem, odprl bo škrbasti Aricaga usta	A
Poglavitno je, da se tlačani odločijo,« je starejši	Hrvat	kimal in svetlo gledal; »le sôli jim pamet,	A
« »Kdor obupuje, ne zmaguje!« se je mlajši	Hrvat	prekrižal, potlej pa s pestjo udaril ob mizo	A
kmet mora plačati živo.« »No, vidiš!« ga je	Hrvat	veselo udaril po rami.»Saj so tudi drugod mencali	A
Ali naj trpimo še dalje, kaj praviš?« mu je	Hrvat	kuril. »Ne, ne morete!«	A
pustili stiških menihov?« »Gosposka so!« se je	Hrvat	otresal.»Tudi njih ni dosti prida!«	A
pred nočjo ne razkazujeva svetu,« je starejši	Hrvat	dejal Trlepu.»Tako se že skoraj od davi zaklanjava	A
koliko sme, ker zmerom hoče preveč,« je starejši	Hrvat	godrnjal. »Oko je slepo, če srce gleda.«	A
porinil tlačankinega moža.« »Zakaj ga je?« se je	Hrvat	zanimal. »Z zankami in zadrgami je preočitno	A
in raztrgati psom?« »Kaj pa vaši menihi?« je	Hrvat	poprijemal. »I, tudi oni ga ne pohvalijo, kogar	A
dopovesta tale dva hrvaška hodotaja.« Starejši	Hrvat	že stoji na debeli skali, ki se je kdaj utrgala	A
Nam se godi strašno, vam ne dosti bolje,« se	Hrvat	vnema in pripoveduje, kako grd in trd je mogočni	A
V boju je zmaga, to vedimo, pa bo dobro!« »	Hrvat	je zgovoren vsak,« se tlačan nasmehne sosedu	A
zlahka pa se graščak ne dá.« »Da, zgovoren ti je	Hrvat;	ne bi mu ustavil jezika, pa če mu koren porineš	A
smo hodotajev poslali do samega cesarja,« se	Hrvat	spet oglasi.»Nič ni pomagalo, to zimo smo morali	A
»Gospoda nas ne bi bila zmogla,« popravlja	Hrvat,	»Uskokov z Gorjancev je najela in pognala nad	A
bi se spotikali ob tisto, kar je bilo!« ščuje	Hrvat.	»Skrbite, da bo zdaj drugače, sicer nam še Bog	A
dalo samo.« »Dobro si povedal, brate,« hvali	Hrvat.	»Ljudstvo je več kakor gospoda.	A
Zaupaj, zaupaj! Saj ti ni na srcu zrastlo, ampak	Hrvat	ti ga je pritovoril na konjskem hrbtu,« prosi	A
kje ste? Vrag vas je dal in stvoril, kakor	Hrvat	kaže.« »In gospa Langmanova?«	A
skoraj od veselja jokali in Boga hvalili, bodisi	Hrvat	ali Madžar ali Kranjec, poreden ali pošten;	A
proti Rajni, drugi proti Magdeburgu, jaz in mlad	Hrvat	pak sva jo mahala na Vurcen in Draždane.Tukaj	A
potiho: »Boter, o, lepo vas prosim petice!« Ali	Hrvat,	ki se je bal, da ga ne bi zagledali služabniki	A
Zdajci ga maščevalni duh popade. »	Hrvat	bi me bil mogel rešiti teh nadlog, ko bi bil	A
Tekmecu ni bilo treba kazati tihotapcev, stari	Hrvat	je sam vstal iz kota pri stranski mizi, zagrabil	A
popravil bom, ako se mi nastavi še kdaj.«	Hrvat	se namuzne, ne reče pa ničesar.To je tudi Franceta	A
v taki obliki morda ‒ da je tudi nadebudni	Hrvat	Mažuranić poskusil za njim po isti poti.V nas	A
zadošča, če povem, da je bil Cvetanin oče plemenit	Hrvat	iz Zagorja, mati pa Slovenka z Ljubljanskega	A
brata po rodu in jeziku in soseda, Slovenec in	Hrvat,	vedno odtujevala drug drugemu.Hrvatje so se	A
Ne čudite se, da sem vedno redar.	Hrvat	sem od dobrosrčnega naroda in mi smo že često	A
sloga v najlepši svetlobi, ko si Slovenec in	Hrvat	med seboj nista napoti: Slovenci neustrašeno	A
veliko fantov, prišel je snubit tudi imenitni	Hrvat	Marko.Lenčka je tolažila domače fante:	A
proti graščaku. Jožko ni bil Kranjec, ampak	Hrvat.	Ali vem za drugega moža, našega rojaka, proti	A
je: ‚Kraja ne precej, ljudi pa že prvi mesec.	Hrvat	ne obrekuje nikogar rad, zavidajo si dosti,	A
Francoz ga pičil, Čeh mu želo iz rane izvlekel,	Hrvat	ga pestoval, nuna ga pitala in domov ga popelje	A
Krčmarska juha, pogreta voda! ◆ V naših krčmah zdaj	Hrvat	gospodari (to je, da se pije v boljših dolenjskih	A
Najljubši prijatelj mi je bil velenadarjeni	Hrvat	Janko plemeniti Česmički.Komaj šestnajstletnega	A
gledat, ali ni nikogar v predsobi. »Ali si	Hrvat?	« je šepetala, ko se je vrnila k dečku. »Nemara	A
šepetala, ko se je vrnila k dečku. »Nemara sem	Hrvat	... kako bi vedel kaj takega?« »Omar, pazi!« je	A
gentlemanu, se je gostilničar omehčal in dejal: »	Hrvat,	to je pošten človek; on bi vzel bakšiš, popil	A
dan od »Cvetlice« ‒ kakor je moj mož, ki je	Hrvat,	malo posmehljivo »po kranjski« krstil svojo	A
tudi ne zoper celoten subsistem. Biti, recimo,	Hrvat,	je pomenilo biti kvizling, izdajalec, biti brez	B
nismo tako daleč, da bi, na primer, Slovenec ali	Hrvat	poznal bolgarsko književnost in umetnost, življenje	B
straže . / . / stran 128 . / skupaj en Srb, en	Hrvat	in en Fricek. Raukiću je ušel beg, ki ima do	B
vrlina in prednost ni, biti Slovenec, Nemec,	Hrvat	ali kdor koli.Zasluga in vrlina in velika stvar	B
prof. prava na londonski univerzi, po poreklu	Hrvat.	V času 2. sv. vojne partizan in urednik lista	B
tem iskreneje bomo peli pesem: 'Slovenec, Srb,	Hrvat	na uvijek brat i brat!'" Zadnji dan pred koncem	C
pogodbo z Italijo kot zunanji minister podpisal	Hrvat	Ante Trumbić, je Hohnjec odgovoril, da sta bila	C
Philippovich to počne samo zato, ker je omenjeni	Hrvat.	Deschmann je protestiral proti temu, da se mu	C
predsednik jugoslovanskega Organizacijskega komiteja	Hrvat	akad. Grga Novak, presednik Speleološke zveze	C
pastoralnem delu v času od 1915 do 1924 pomagal tudi	Hrvat	Louis Šanjek, rojen 16. februarja 1889 na Hrvaškem	C
general Mossig. Gen. štab. kapetan stotnik Teslič (	Hrvat)	.Polki 73. in 28. Konečno prišli v močno podzemsko	C
Bil je Štajerec. Patra Stanka, ki je bil sicer	Hrvat,	so poslali v Južno Ameriko. Ste imeli kakšne	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani