Gašper (3.985)

njegov šribar JERCA, županova hči JAKA, lakaj	GAŠPER,	delavec MARKA, rihtni hlapec Godci Kmetiški	A
OSEMNAJSTI NASTOP Matiček, Nežka, gospa, baron,	Gašper	GAŠPER pijan, prinese ubito kahlo z rožami	A
NASTOP Matiček, Nežka, gospa, baron, Gašper	GAŠPER	pijan, prinese ubito kahlo z rožami: Kje	A
Po celem gradu jih že iščem. BARON Kaj je,	Gašper?	GAŠPER Ho, vaša gnada ‒ ravno prav ‒ škoda	A
gradu jih že iščem. BARON Kaj je, Gašper?	GAŠPER	Ho, vaša gnada ‒ ravno prav ‒ škoda, škoda	A
‒ Saj ne moreš stati.	GAŠPER	Kaj, jaz?Bog obvari!	A
BARON Enega fanta, praviš, so dol vrgli?	GAŠPER	Pri moji duši, to je res, vaša gnada.Naj pogledajo	A
saj ne ve, kaj dela. Pojdi, pojdi, ljubi moj	Gašper,	pojdi spat. GAŠPER Jaz se nisem gor zavalil	A
Pojdi, pojdi, ljubi moj Gašper, pojdi spat.	GAŠPER	Jaz se nisem gor zavalil ‒ jaz vem, kaj delam	A
jaz ‒ BARON Kje je tisti fant, kje je?	GAŠPER	Kje je? BARON No ja?	A
BARON No ja?	GAŠPER	Ravno to sem hotel reči.Hočem ga imeti.	A
MATIČEK Pijana svinja, da se podstopiš ‒	GAŠPER	Ko bi ne pil, kako bom pak delal? GOSPA Da	A
GOSPA Da bi že pil za potrebo!	GAŠPER	I kaj pak hočem, kadar sem žejen? BARON Ti	A
praviš, da so enega fanta skoz okno vrgli?	GAŠPER	Ja, vaša gnada ‒ v eni beli kamižólci.Pak se	A
BARON Zakaj ga nisi držal?	GAŠPER	Sem hotel; pak mi je spodletelo. BARON Al	A
BARON Al bi ga vsaj spoznal?	GAŠPER	To se ve ‒ ‒ ko bi ga bil videl. NEŽKA tiho	A
dolžnost je gospodo z dinjami preskrbeti; ti molči,	Gašper!	Vaša gnada, nič naj se gor ne držé; jaz sem	A
BARON Ti?	GAŠPER	Ho, ho, Matiček!‒ Tak ste tačas grozno zrasel	A
Kadar se skoči, se človek vkup vzame.	GAŠPER	Jaz bi préd rekel, da je bil ta mali ‒ BARON	A
z vozom in s kobilo vred skoz okno skočil.	GAŠPER	Na-a, tisto pak ne, tisto ‒ tega nisem rekel	A
roko po nogi riba, kakor da bi ga bolelo.	GAŠPER	Znabiti ‒Če ste vi bil, Matiček, tak vam moram	A
Boš uganil ali ne?	GAŠPER	blizu Matička: Pravijo, al bote uganili?	A
‒ Godci čakajo ‒ jih smem poklicati?	GAŠPER	Kakor vidim, mene ne bo nič več treba ‒ No	A
kobilica ‒ GOSPA Nazadnje pak še ta pijani	Gašper!	‒ Me je vso zmamil ‒	A
Matiček v kmečki suknji in klobuku, Budalo,	Gašper,	godci in drugi fantje z baklami, katere še niso	A
Ste vkup?	GAŠPER	Smo že. MATIČEK Koliko je ura?	A
MATIČEK Koliko je ura?	GAŠPER	Enajst bo.Gleda proti nebesom.	A
bomo skrili, če bo treba; jaz, Budalo in ti,	Gašper.	Kje si?	A
Kje si?	GAŠPER	Tukaj. I kaj pak bo? MATIČEK Boš kmalu videl	A
Ha, ha! Že zastopim, neko p-pošteno dekle ‒	GAŠPER	Moj gospodar ima hudiča v glavi. BUDALO I	A
Gredo. H Gašperju.	Gašper,	ti pak v utico ‒ boš županovo Jerco notri našel	A
kaj ljudi čuli, mi pridite povedal. Gredo.	Gašper	v utico, Budalo na stran v boršt. TRETJI NASTOP	A
Nobeden! NEŽKA steče v utico, kjer so Jerca,	Gašper	in Tonček. DEVETI NASTOP Baron, Matiček	A
PETNAJSTI NASTOP Poprejšnji, Budalo in	Gašper	BUDALO nekoga ven vleče, kateri se še ne	A
pridejo, vaša gnada; saj se ve, k-kdo je.	GAŠPER	Če je kaj falênega, naj Matička primejo.Jaz	A
Jaz sem nedolžen. MATIČEK	Gašper!	BUDALO G-Gašper! BARON Al vas hudič moti	A
WIENER, kanonik Lenart BUDINA, šolnik	Gašper	ROKAVEC, stolnični vikar Lukež CVEKELJ, ljubljanski	A
LAMBERG, deželni glavar Barbara SITAR	GAŠPER,	hlapec Balthazar HUBMAIR, nemški heretik	A
prikažejo noge, ki iščejo kline na lestvi.	Gašper	leze navzdol, počasi in nerodno, ker drži v	A
Z roko pokaže, naj postavi košaro na mizo.	Gašper	to stori, hoče oditi, potem si premisli in stopi	A
TRUBAR: No? ... Kaj bo dobrega,	Gašper?	GAŠPER: Berejo?	A
... Kaj bo dobrega, Gašper?	GAŠPER:	Berejo? TRUBAR: Berem.	A
TRUBAR: Berem.	GAŠPER:	In pišejo tudi? TRUBAR: Pišem.	A
TRUBAR: Pišem.	GAŠPER:	Kaj pa pišejo na tistih listih? TRUBAR	A
ljudje k pokori in trpljenju pripraviti ...	GAŠPER:	In zato jih preganjajo? TRUBAR: Ne zato	A
In zato jih preganjajo? TRUBAR: Ne zato,	Gašper.	Gašper sede k mizi in vzame jabolko.	A
TRUBAR: Ne zato, Gašper.	Gašper	sede k mizi in vzame jabolko.Ugrizne, je, nič	A
Trubar se spet obrne k svojim papirjem.	GAŠPER:	Sem slišal ... pravijo, da bi se jim hudo godilo	A
zakoplje glavo v dlani. TRUBAR: Delati moram,	Gašper.	Pisati moram.	A
Pisati moram.	Gašper	vstane in gre z jabolkom v roki proti lestvi	A
vstane in gre z jabolkom v roki proti lestvi.	GAŠPER:	Ja, pisati je lahko.Ampak ostati živ v teh časih	A
vendar hočem odpotovati ... oditi ...	Gašper	zapre pokrov.Trubar se spusti v prostor.	A
Grajsko dvorišče.	Gašper	in hlapci opravljajo dva jezdna konja in tretjega	A
zahtevati. Glej, trije tovariši smo te počastili,	Gašper,	Miha, Boltežar; ti me pa goniš iz svoje palače	A
smo potegnili Ljubljančane. Kaj sem ti rekel,	Gašper.	‚Natvezimo Dobrinu,’ sem rekel, ‚pol milijona	A
samo trije. To je gospod Skobec, po domače	Gašper.	SKOBEC Z gospodom Korenom se poznava.Ni treba	A
bogatega poroka, kot je gospod Dobrin? DOBRIN	Gašper,	ne govori neumno!Ti stric, pa povej, kdo si	A
Sram vas bodi! DOBRIN	Gašper,	pusti ga!Naj bo vse v božjem imenu!	A
DOBRIN Oba bi se bila urezala, gospa.	Gašper,	Boltežar, pojdimo!Skrajni čas.	A
sem dejal nekoliko zmedeno, vi in vaš Ondra	Gašper	... - Gašper je eno, Ondra pa drugo.	A
nekoliko zmedeno, vi in vaš Ondra Gašper ... -	Gašper	je eno, Ondra pa drugo. Videl sem, da z roko	A
kotu vagona je bilo stranišče, na drugi strani	gašper,	lonci na njem.Vprašal sem, ali smo v zaporu	A
Visoka peč, sem mislil, mora biti tak velik	gašper,	velik kakor hiša, kakor postajni stolpi z urami	A
ure prej je bil pa šel ravno tisto pot suhi	Gašper,	ki vodnjake dela.Pa njemu se ni bilo nič zgodilo	A
fantov otolkla.« »Miha je bil od nekdaj norec;	Gašper	je pa znorel, odkar je prišel od vojakov.Doma	A
vedel, da ga ni nalašč ali iz hudobnosti. »	Gašper	je tudi tak sršen,« je dejal in sedel k Tetrevu	A
je ravno vstopil, »kako bi te zdajle pretepel	Gašper,	če bi bila njegova žena!Jaz in Tone te bova	A
brani nič, samo odsvetuje. »Sicer pa, če ima	Gašper	poštene namene, naj pride podnevi, da se pogovorimo	A
»Tvoj prijatelj hodi za njo.« »	Gašper?	Ta jo bo toliko vzel kakor jaz.	A
nočem ne braniti ne svetovati.« »Brhek fant je	Gašper,	« se je vnemala Jerica, »in izmed vseh najsrčnejši	A
pa vsi bledi in prepadli, vsi zanič.« »Ej,	Gašper	je močan,« je dejala Jerica. »Še en teden mlačve	A
žveplenka je ožarila v poltemi brkato lice. »	Gašper,	ali ti strašiš?« je dejal Miha in stopil naproti	A
in stopil naproti. »Nobeden drug,« je dejal	Gašper.	»Ali naj ti voščim dobro jutro ali dober večer	A
glavi. Prihajal je mogočno s suknjo čez ramo	Gašper	z dvema drugima fantoma in mahal z belimi rokavi	A
Fantje so se postavili dekletom nasproti.	Gašper	si je porinil klobuk na tilnik in si prižgal	A
»Glejte! Dekleta iz Mišjega dola,« je dejal	Gašper	in zapel polglasno: »Oj, dekle, mišmaš, kako	A
zavrnila najstarejša, »in pusti ljudi pri miru!«	Gašper	je odgovoril: »Ne bodi štimana! Saj nisi le	A
obrnila in Jerica za njo. . / . / stran 27 . / »	Gašper,	« je vprašala Mana, ki se ni mogla se ločiti	A
pojdem z očetom in s Tonetom,« je dejala Mana. »	Gašper,	pojdi še ti s Tonetom,« je zabavljal Miha.	A
obrnila in hitela v cerkev, žalostna, da se njen	Gašper	brati s takšnim človekom. Da bi bil le že Gašper	A
brati s takšnim človekom. Da bi bil le že	Gašper	enkrat njen mož; potem bo ves drugačen. Po božji	A
in ponujalo jabolka, po tri za en krajcar.	Gašper	se je zadel z nogo ob košaro in jo prevrnil	A
je pobesila oči. Jerica je omenila, da morda	Gašper	ni storil nalašč; da se nesreča hitro pripeti	A
umaknil, ko je videl, da se bližajo fantje.	Gašper	je nosil v roki veliko srce iz pisanega lecta	A
ponudil ne tej ne oni, sta obe iztegnili roke.	Gašper	pa je spretno umaknil svoje srce in odgriznil	A
Jerica. Naši fantje so se klamili po griču, in	Gašper	je dobil nekje daljnogled.Važno ga je prinesel	A
Prestrašeni so začeli drugi miriti, in ker se	Gašper	ni hotel rvati z domačini, sta se izpustila	A
prijetnejše na tej božji poti. Mana je čutila, da se	Gašper	njenim domačim ni približal, od nje pa celo	A
mu je pripovedoval zaupno, kako se je vedel	Gašper,	kako zabavljal na vse strani. »Saj ga poznam	A
parkrat sem komaj premagal skušnjavo. Zame je bil	Gašper	živa skušnjava in bližnja priložnost, ker me	A
spenjen po klancu, da so se mu šibile noge;	Gašper	pa je vihtel bič in kričal: »Hi, kobila, da	A
dol. . / . / stran 36 . / »Tvojemu konju,	Gašper,	« je dejal Bric, ko so sedali fantje za mizo	A
naj bi ti videl, Bric, Češnjičane,« je dejal	Gašper.	»Zakaj nisi šel z nami?	A
vsaj komu podoben.« »Brhek vojak je moral biti	Gašper,	« je dejala krčmarica in postavila vino na mizo	A
Zadel pa ni nikoli nič.« »He, Bric,« je dejal	Gašper,	»saj si mi ti priskrbel tiste čopke.Jaz sem	A
Bric je pa rekel: ‚Za en liter vina boš dal,	Gašper,	in počakaj, da bomo še enkrat streljali; potlej	A
»V Ljubljani? Pa še kako!« je dejal	Gašper.	»Tam imajo rešilni voz, ki vozi ob nedeljah in	A
Ali smo mendrali! Ti, Bric, si pa rekel: ‚	Gašper,	pojdi pogledat, katere številke so na Trst ven	A
se zbal, da bom še kaj povedal?« se je rogal	Gašper.	»Zastran mene, Gašper, le govôri, dokler te	A
povedal?« se je rogal Gašper. »Zastran mene,	Gašper,	le govôri, dokler te hoče kdo poslušati.Jaz	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani