žeja (442)

že na dnu, še preden se namreč tega zave. Pa	žeja,	veste, tudi pomaga k temu človeškemu padcu.	A
ušla iz Kabe, da se tebi, levji sin, pokloni.	Žeja	silna, glad sta jo prignala. Le poveljnik, govore	A
Dlje braniti mesta ni nam môči Glad nas davi,	žeja	moč nam jemlje. Dan noben nam ne prinese upov	A
val mu studenčíne, a da bi ga minula strašna	žeja,	a da bi se napil vodé, nadeja z vodó, ko vpôgne	A
domača, kjer hiša mojega stoji očeta; de b′ uka	žeja	me iz tvoj′ga svéta speljala ne bila, goljfiva	A
tihi mir, moj burni glad. . / . / stran 9 . /	ŽEJA	S teboj obiskujem kraje, ki sem o njih	A
dviga glavo in iz njegovih oči vame moja	žeja	strmi. NE GLEJ MI VEČ V OČI Ne glej mi	A
sejal na vse štiri strani neba. Mojih	žeja	zaklad so kamenčki in biseri - na prsih	A
Ne spoznam mu obraza. Eno je vroče:	žeja	Pravice in Odrešitve. Eno je sveto: Preprosto	A
naplavljajo cementni oblaki ‒ se v meni suho	žeja	poletje. SEM RJAV ali rdeč?	A
Kot da se sinjina ženi«. Od tod pesničina	žeja	po besedah, po drobcih in trenutkih, kajti njene	A
šop pojočih trav! Zajemaš vame, kadar huda	žeja	te k izviru napodi, kje se očistim, da lahko	A
voda še bistri, ko moj izvir presahne, te tvoja	žeja	pogubi! NAJ NOČ SE NE KONČA Brez rok te čutim	A
stoji nehoteni. Saj nekaj lakota sem, nekaj	žeja.	Dajalec si darov, a me opleni!	A
»Kaj je, bratec?	Žeja?	« Pes ni rekel ne bev ne mev.	A
svojih krempljev? ... Vojna je sicer strašna, toda	žeja	po pravici je še strašnejša.In dokler ne bodo	A
in že pada; v njenih ustih je strašna, žgoča	žeja:	»Pila bi,« ji gre skozi misel.	A
Spet tukaj melodija, ki jo nosi veter.	Žeja,	suho grlo, navsezgodaj, pijanec.Po progi zdrvi	A
vročem grlu teče tak potok brez konca in kraja,	žeja	saharska, velika povodenj ugaša vročo ljubezen	A
je stokal. Bilo mu je vroče in dajala ga je	žeja.	Gumbo ni hotel ustaviti.	A
se naveličajo plesalci, ali pa kadar mu pride	žeja	na misel, pa preneha, ter pove kakšno veselo	A
je jedel in pil z najlažjo vestjo. Ko se je	žeja	in lakota polegla, je prebral Ivan ganljiv poziv	A
ubrano petje. Kot bi trenil, nama je prešla vsa	žeja	po postelji.Ne maral bi zanjo, da bi bila tudi	A
zraku je bilo vse nared za uživanje, glad in	žeja	sta se polaščala mesa.Buterna je razklepal z	A
mogel razpoznati, ali je gnala nočnjaka za zidec	žeja	po umetnosti in liriki ali pa tudi on išče svojo	A
da les ni samo trd, temveč tudi mehak in ga	žeja	kot suho gobo, kajti drugače ne bi mogel posesati	A
je bil. Oziroma ni bil baš majhen, toda njena	žeja	je bila tako velika. Prileglo se ji je.	A
počutek se mu je zboljšal in oglasila se mu je	žeja.	O, po dobri slivovki je človek vsakikrat žejen	A
je imel v ustih ‒ fej te bodi! Rasla mu je	žeja	in slednjič ni mislil na nič drugega več, kakor	A
limonada.« Dečko posluša mokre besede, in če mu	žeja	ne odneha, pa dobi še en požirek prav hladne	A
ni sposoben za pametno misel, le neodoljiva	žeja	mu vlada duha. Žeja je jako plemenito čustvo	A
pametno misel, le neodoljiva žeja mu vlada duha.	Žeja	je jako plemenito čustvo, ki se izraža v mogočnem	A
več sto . / . / stran 205 . / lic, kajti je	žeja	jako širokogruden pojav in jo je mogoče obravnavati	A
literatura baš sinoči izredno žejna. Toda ji ni bila	žeja	brezupna, nego so se ji smejale prijazne zarje	A
se zopet odtekal. Vroče je, milostiva, in	žeja	je strašna! Ali tudi Vi sedite v škafu?	A
nič! Kar vzdigovalo se ji je, in razen tega	žeja,	žeja!Strašna žeja!	A
Kar vzdigovalo se ji je, in razen tega žeja,	žeja!	Strašna žeja!	A
se ji je, in razen tega žeja, žeja! Strašna	žeja!	Po ustih jo je žgalo, po grlu peklo.	A
natočil od bistrega studenčka. Vidim, kako te	žeja.	«Vid je pil in zahvalil puščavnika.	A
« je odgovoril popotnik. »Ruda mi je pošla,	žeja	je velika, ljudje pa skopi.« »Vstani, prijatelj	A
je to hrup ali močna svetloba, ponižanje ali	žeja	po ljubezni, bodo velike rdeče mravlje kmalu	A
žejna ... Ne, tvoja vročina me ne potolaži, ta	žeja	je nekaj hujšega ...«Gledala ga je z ljubeče sijočimi	A
pazduho, vzplapolal za njim. »Jezus, kakšna	žeja,	« je rekla Fani, z virtuozno kretnjo je postavila	A
bilo dobro pri Trpotcu kaj popiti, hudičevo me	žeja	.A najbrž je bilo mišljeno eno in drugo.	A
najbolj hodi na pot, je goreča, neutolažljiva	žeja	po ljubezni. Kakor da bi hodil po svetu z zlato	A
hrenovk; golaža nisva marala, da bi naju spotoma	žeja	ne trapila. Po prvih požirkih hladne pijače	A
je bil za . / . / stran 176 . / silo vdal, le	žeja	ga je žgala v ustih.Poslušal je besede o pravici	A
vse bolj napolnjevala. Čutila je obenem, da jo	žeja	in da je trudna.Ti občutki so vplivali na njo	A
in ne ve prav nič, da je trpljenje, lakota in	žeja,	in se čudi, kako da je greh na svetu, ko daje	A
in prah, polvere e gente2, pa vpitje in	žeja	in sonce.« Tedaj je vstopil vikar in zbledel	A
udih je trgalo, težko je ležalo na možganih.	Žeja	je mučila, a vode so bile kakor plehke pomije	A
ustnami lovi. Kar pri priči je začutil, da ga	žeja.	Potem pa se mu zdi, da se obli breg, goličava	A
Tončka moli, da bi učakala vsaj polnoči.	Žeja	jo.Kraljeva Tina je obljubila, da ji prinese	A
precej hladneje, nas je v grlu pekla takšna	žeja,	da smo komajda zdržali.Celo meni se je zdelo	A
42 . / Prišel je tudi do tega studenca, in	žeja	ga je zmogla. Naliti si je dal kupo in jo izpraznil	A
zemlje, in sveti Jožef, ki sta ga morila lakot in	žeja,	bil je slaboten, da ni mogel na ošabno drevo	A
krivoverca. Mučil me je pot, mučila me je	žeja,	ker je sonce še vedno pripekalo.Kakor Izveličar	A
Izveličar na križu sem zaječal nekolikokrat, da me	žeja.	Mojemu ječanju se ni odzvala živa duša.	A
/ bilo ne drevesa ne studenca, in neznosna	žeja	mu je tlela na pekočem jeziku. Obrnil je pogled	A
hlapcev. Pod kositrnimi čeladami so se potili in	žeja	jih je mučila.Vse jutro so lazili po grmovju	A
Sit je bil, strma pot ga ni več mikala, le	žeja	ga je trla kakor kanjo pod oblaki.	A
pred nekaj tedni prišel v te kraje. Brnadova	žeja	mu tako ugaja, da prisede in mu porine še svojo	A
/ . / stran 99 . / Kar zaslužiš, ti vzame	žeja,	prilike pa, ki se ti je ponujala sama in tako	A
izginila. Samo strahovit kes in bes pa žgoča	žeja	so mu ostali. Za zadnje denarje se je junaško	A
prekrižal in zdirjal po cesti proti Velikemu Gabru;	žeja	ga je podila, čebula se mu je pehala, primake	A
X. Trlep se je vrnil iz Stične, kmalu ko je	žeja	na pot pognala gospoda Ambroža. Katarina je	A
voljo, na dno pekla. Bog tako ne mara več zate,	žeja	te udušila, zaletel vrtoglavi!« »Te-te-te!«	A
Mozol ni poznal kašlja ‒ nego nekaj takega kakor	žeja;	a tudi ne po vodi ‒ vode je bilo dovolj v bližnjem	A
vode je bilo dovolj v bližnjem studencu ‒ nego	žeja	do vina, in Blaž ni bil človek, ki bi v takem	A
zaščegeta ga v goltancu nekaj takega kakor	žeja,	a ne po vodi, ampak žeja do vina, cekinastega	A
nekaj takega kakor žeja, a ne po vodi, ampak	žeja	do vina, cekinastega sladkega vina, kakor je	A
od Razdrtega noter do Francoskega. Lakota,	žeja,	uši, pomanjkanje spanca, vse me je pritiskalo	A
domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b′ uka	žeja	me iz tvoj′ga sveta speljala ne bila, golj′fiva	A
nego si želi samo vode; zakaj trpinči ga huda	žeja;	hkrati pa se spomni, da ne sme piti vode. Živko	A
kakor v tej uri in na tem mestu. »Da b′ uka	žeja	me iz tvoj′ga sveta speljala ne bila!«V teh	A
Hodil sem že tri četrti ure brez prestanka;	žeja	se je oglašala, noge so pešale od enolične strme	A
VES LEN 92 JUTRANJE OČI 94 VODA V VAPOJNI 95	ŽEJA	97 SONCE 99 SKALE V JAZIČIH 100 VSE VRE 101	A
In nič več. Mene pa	žeja	snov sama na sebi ‒ tisto, ki je, tudi ko ničesar	A
voda ‒ sončna in pitna. . / . / stran 97 . /	ŽEJA	Pri Izviru se jih vedno zbira največ. Gnetejo	A
odidejo jutri, muš ostane. Voda odteče za vedno,	žeja	ostane. Skozi trpko sled svetlobe izgori kamenje	A
je dosegel, bolj mu rase poželenje ‒ neugasna	žeja!	Delo in trud, nepokoj in skrb ne dajó mu oddihljaja	A
lahkomiselnost; samoljubje me je vodilo v vsem, neugasna	žeja	po uživanju me je gnala od veselja do veselja	A
ne zmore sam, plačilo pa gotovo ji je glad in	žeja	in ‒ naj dela, kar more ‒ palica! ‒ koliko truda	A
« . / . / stran 183 . / JANEZ KLEŠČAR Huda	žeja	me prižene s Kačje riti v dolnjo krčmo. Od konca	A
pravici samo eno, občedolenjsko napako: da jih	žeja	včasi nekoliko prehudo in nekoliko preveč pogostoma	A
tudi njemu. Zaklinjam se ti, draga mati, da	žeja	ne bo nikoli morila tvojega Kurenta.« Kar sta	A
rade zakrivajo desno lice in oko in tudi vinska	žeja	jih baje malokdaj popolnoma zapusti.Ali na Dolenjsko	A
Dokler diši bolniku vino, še ni nevarno. ◆	Žeja	se prežene z vodo, dolgčas z vinom. ◆ Vino odplakuje	A
in čutil ni ne rok ne nog. Polastila se ga je	žeja	in samo to je še prosil v srcu, da bi prišel	A
pričela mučiti lakota, a še huje ga je mučila	žeja.	Pa se je domislil, da ima v malhi še nekaj kruha	A
in pojedel, pa mu je nekoliko odleglo. Samo	žeja	je bila še huda, huda ...»No, lepo sem si postlal	A
in vrč vode. Ker sta bili njegovi lakota in	žeja	večji kot njegovo čudenje, je skočil na noge	A
in bo vedel, da nočeš biti več nepremišljen ...	Žeja	me, pobič, žeja ...Daj mi vode, da se napijem	A
nočeš biti več nepremišljen ... Žeja me, pobič,	žeja	...Daj mi vode, da se napijem!«	A
Samo malo vode mi še daj, ker me spet strašno	žeja	... Lonček postavi kraj mene na pograd, da pijem	A
vinom. Praznil je vrč na vrč in še ga je davila	žeja,	in zdelo se mu je, da se mu grlo čedalje bolj	A
»Tako, tako.	Žeja	me.Prinesi mi vina, prosim.«	A
mi je bilo tako znano kot glad, bolečina ali	žeja,	in čudil sem se, kako sem sploh shajal brez	A
očitno ne vznemirja več vesoljska romantika.	Žeja	me.Naša okrepčevalnica je previsoko.	A
zaradi smejalnega plina pridružila še neznosna	žeja.	Sonce pa je kot nalašč kar žgalo in žgalo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani