že (1,033.790)

Resnično, resnično vam povem, v njih samih	že	tli poguba, okuženi so od lastnih pregreh.	A
Friderik bo pa danes-jutri naš gospod! JOŠT Je	že	minilo!Če pride še živ iz Budima, naleti doma	A
stran 16 . / JOŠT Take reči najdeš danes	že	tu in tam.Vsega je kriva Veronika, nihče kakor	A
To so vladarji. Rog. Slišite,	že	pridejo.Umakniva se in ko bo čas, stopite pred	A
hčerka in kraljica. Človeku mojih let pa gre	že	misliti na grob in preden blagoslovim vse posvetno	A
Sto mažarskih konjenikov, to ni šala, to je	že	lepo spremstvo.In če je žejen, kraljevski svak	A
nikoli sodil strasti s strastjo. To vem in	že	v naprej spoštujem tvoje sklepe. HERMAN Res	A
Rog in odziv na Gradu. GLAS IZ SPREMSTVA	Že	snemajo visoke stebre! DRUGI GLAS Ogrodja	A
GLAS Ogrodja rušijo zidarska. TRETJI GLAS	Že	vidim mrke line stolpa. ČETRTI GLAS Kako ošabno	A
HERMAN Uvrsti se med sluge in strežaje. Govori	že!	ARON O, hvala, hvala, silni Herman.	A
kako po zidu grebe, grebe, grebe ... JOŠT Ta je	že	davno mrtev.Res, vse bliže, bliže so ... HERMAN	A
praznih govoričenj. Moj sin je v ječi, to vsi	že	veste, več tudi ne izveste, dokler pred svetom	A
vrat. HERMAN Res je, to so Madžari večkrat	že	okusili. POSLANIK Uvaževaje, da si tudi ti	A
volji vstvari drugo pravno stran. HERMAN To	že.	Dokler pa tega ni, je pravna stran kočljiva.	A
zetu zrahljali si vezi do nemške krone, na to	že	mnogi čakajo.A to ni vse.	A
ustrežem gospodstvu ti ‒ HERMAN Dobro, dobro,	že	vemo. Poslanik odide.	A
kaj takega ... zavij ga v mehko žensko krilo ...	že	nošeno krilo ... položi ga nemara tudi na blazine	A
Hotel je Aron, a Friderik ni hotel. Kaj ni	že	čas, gospod, da vržem juda na kolo, pripnem	A
JOŠT Toliko da so mu postrigli brado, se	že	širi ta jud po dvoru, kakor da bi imel tu mlade	A
in se kraljica poda k počitku ‒ JOŠT Kaj,	že	nocoj? HERMAN Nocoj, nocoj.	A
Friderika v mojo spalnico, tiho in brez suma, ti	že	veš, kako. JOŠT A njo, kedaj želite pogledati	A
In za slovo te nujno prosim, oče. HERMAN	Že	vem, nasledstvo.Premislil sem in vse preložil	A
dotikaš, oče, mene žališ. HERMAN Pet let si	že	oženjen, pa še nimaš sina. Zakaj ga nimaš?	A
BLAŽENA Ostavi svoje črne domišljije. Čuj, godci	že	godejo. Pojdiva hitro, da naju ne zajame ta	A
meni je prav, da je izostala naša nočna dirka.	Že	veš za geslo stražam? HERIČ Nocoj je geslo	A
Zakaj o tvoji nepremagljivi lepoti govori	že	ves dvor.Tvoja lepota, gospa, je strašna kakor	A
da si me ti izdal, me noče zapustiti. A jaz	že	grem v usodo, jaz moram.Morda si me izdal, morda	A
... in strahopetna vest ne lomi trdne volje.	Že	veš novico? ENEJA SILVIJ Ti zviti Izrael!	A
Eneja Silvij, le kratek čas si tu na dvoru in	že	si nam pokazal vrline svojega duha.Kraljica	A
HERMAN Do jutri vse izvemo. Pamet pa veleva, da	že	nocoj premislimo primer. PATER MELHIOR Kdo	A
Kaj laziš tod za mano? Saj si	že	davno mrtev.Kaj se grohotaš?	A
Izakom. Izak mu je bil edinec. FRIDERIK	Že	v svetem pismu srečamo neumne starce. HERMAN	A
pomagal. HERMAN Ako smo roparji ... mi smo	že	siti roparji. Velik in sit ropar pa gonobi počasi	A
To pravi to železje. FRIDERIK Sem slišal	že	o mačkih, ki svoje mlade žro.Moj krasni oče	A
Čas je visok in znamenja velikih dni so blizu.	Že	je pri nas na dvoru poslanik kralja Tvrtka in	A
FRIDERIK Ž njo je usoda ... Veronika je sama	že	dvomila o tvoji sreči.Često je vstajala ponoči	A
se zaupam. Ne, naj gre vse mimo mene, kakor	že	tolikokrat. Molči srce, molčale bodo tudi gluhe	A
in mi iztrgal dušo z demonsko svojo voljo.	Že	sem kolebal in skoro sem podlegel njegovim omamljivim	A
blagrujem brata za njegovo srečo in rada bi	že	videla preganjano Veroniko. FRIDERIK O, hvala	A
izročil bradatemu Žigmundu, katerega so Ogri	že	enkrat vrgli s trona, ker je za lezoval njih	A
mladi Herman ‒ sta padla. Blažena je pripeljala	že	mrliča. HERMAN Zbudite mi poslanca kralja	A
pred sodnijo. Tam sodijo gospo Veroniko. Grmada	že	stoji in rabelj je pripravljen. PRVI ŽID Nikar	A
celjske zvezde! PRVI ŽID O, da bi zatonile	že!	DRUGI ŽID Da bi ugasnile ‒ TRETJI ŽID ‒	A
ljudskemu prilivu, bo treba zapreti mestna vrata. Je	že	dovolj zijal, ko bo gorela na grmadi. HERIČ	A
Friderik je pisal očetu pismo.	Že	veš? JOŠT Pismo ne bo zaleglo.	A
Poslanstvo kralja Tvrtka je na potu in v kratkem	že	udarimo pečate na pogodbo, po kateri zavladajo	A
To naše dobro in pošteno ljudstvo!	Že	kliče kazen na glavo razuzdanki.In če narod	A
pomirite mi ljudstvo zlepa ali zgrda. Idite	že.	Kaj še strmite?	A
HERMAN Obesi jih! JOŠT Dva	že	visita. HERMAN Obesi vse!	A
pogubil slabotno žensko. Reci, da nisi, in jutri	že	bo moje žezlo delil s teboj moj sin.Molčiš?	A
kjer je naš Aron, tiste imaš? JETNIČARKA	Že	vem.Moj mož mi je naročil, da pridete in da	A
Nemi hlapec kaže na zid. A,	že	vem.Kaplan je prišel.	A
in ji zapoje latinsko pesem. Bošnjaki so ga	že	pretepli, on pa se ne straši in prihaja.Razcapan	A
Slišite?	Že	poje. GLAS ENEJA SILVIJA z obzidja: Salve	A
JETNIČARKA Razumel je in odhaja. Je	že	z zidu, je že na drugi strani.Hvala Bogu.	A
JETNIČARKA Razumel je in odhaja. Je že z zidu, je	že	na drugi strani.Hvala Bogu.	A
na dobro. Gospa Veronika bo prosta in danes	že	bo v milosti pri vseh.Kopel sem ji že pripravila	A
danes že bo v milosti pri vseh. Kopel sem ji	že	pripravila.To bo vesela, ubožica.	A
To bo vesela, ubožica. Osem dni jo imamo	že	tu na Ostrovcu zaprto in ukaz je bil, da ji	A
V daljavi lovski rog. O,	že	prihajajo. Zdaj moram po gospo Veroniko. HERIČ	A
HERIČ Ne zadržuj. Sit sem	že	te rabeljske službe. Stopaj. ARON Toda kam	A
In njo, Veroniko? HERMAN Izročil sem ti jo	že.	Vem tudi, kakšno kopel ji pripravljaš danes.	A
Kaj ne, daje? JETNIČARKA Rekla sem	že,	da je.Zato, da vas poveličajo, je prišla sama	A
močna, silna, da pojde vse za njo. Ta roka je	že	ohromela in kmalu naj usahne volja, ki mi je	A
Naš baron Nalêtel se je lepih punc tukaj okoli	že	naveličal; on bi se zdaj rad lepo do ma držal	A
misel ni tako napačna, kaj meniš? MATIČEK	Že	mi bo jeza čelo razdejala ‒ NEŽKA Nič se ne	A
Zvonček se sliši. NEŽKA Gospa je	že	na nogah; sinoči mi je pripovedovala, da hoče	A
z mano narprvič govoriti. MATIČEK To pak	že	kaj pomeni. NEŽKA Moram iti; moj bodi, Matiček	A
‒ Kaj to pomeni? ‒ Je pak	že	spet Zmešnjava kakšno zdražbo naredil.‒	A
priteče: Nežka! Vendar te enkrat sámo najdem;	že	dve uri sem za tabo lazil.Oh!	A
napové. Še nisem prav časa imel se skriti, je	že	noter priropotal.Usta so se mu penila od jeze	A
‒ Si se gnádljive gospe	že	naveličal? TONČEK Oh, Nežka!	A
vse vreti v meni; da le kako žensko zagledam,	že	mi srce bije; da le besedo ljubezen slišim,	A
mi srce bije; da le besedo ljubezen slišim,	že	se tresem od želje in veselja, mraz in vročina	A
besede iskal! ‒ ‒ da te ljubim. Žužek ti je	že	tako povedal.V kratkem ti bom razložil, kar	A
BARON Govôri préd! NEŽKA z jezo:	Že	ne vem, kaj sem hotela reči ‒ BARON Od gospodarstva	A
ženo in tako naprej. Al mi gospôda smo te muhe	že	davno popustili.Veselje in užitek, Nežka, to	A
Tonček, ravno ta ‒ kateri zmerom za tabo lazi.	Že	danes zjutraj pred eno uro sem ga videl tukaj	A
ŽUŽEK Al pak od gnádljive gospe. Sem	že	slišal, da se okoli nje tudi nekaj slini ‒	A
hčeri našel. ŽUŽEK Pri Jerci? NEŽKA So pak	že	gnádljivi gospod pri njej tudi kaj opraviti	A
vesel: Ta pregovor meni dopade. ŽUŽEK Se bo	že	vdala počasi; imam upanje. BARON Pak ne za	A
županom nekaj govoriti; grem tedaj dol, sinoči	že	po mraku, odprem vrata, najdem dekliča vsega	A
NEŽKA Nič se ni treba jeziti, vaša gnada; on je	že	tukaj bil, kadar so z mana govorili. BARON	A
plesala; kajne? JERCA sramežljiva: To bi	že.	BARON k Matičku: In potlej?	A
moja ljubezen proti tebi kaj zamogla ‒ BARON	Že	zadosti; zadela si pravo stran mojega srca.	A
‒ saj vedó ‒ sinoči ‒ saj sem jaz ‒ BARON	Že	vem, že vem.‒ No, ker tedaj vse zanj prosi,	A
vedó ‒ sinoči ‒ saj sem jaz ‒ BARON Že vem,	že	vem.‒ No, ker tedaj vse zanj prosi, tak hočem	A
‒ Nič se ne boj. Meni se je	že	nekaj zazdevalo, al sem se nate zanesla. MATIČEK	A
skozi vrt nazaj pridi. Baron bo menil, da si	že	blizu Ljubljane. Al skriti se boš moral, dokler	A
dokler ga ne potolažimo. TONČEK To bi bilo	že	dobro, al jaz se bojim ‒ MATIČEK Nič se ne	A
trije, štirje psi. GOSPA Ravno prav, to je	že	dobro ‒ Nežka, eden trka. NEŽKA odpirat teče	A
pridi enkrat, ljubi moj! Gnádljiva gospa te	že	ne morejo dočakati. MATIČEK Mene?	A
da bi svojega lastnega ne zgubili. GOSPA	Že	prav, Matiček! Al kako? MATIČEK To je že storjeno	A
Že prav, Matiček! Al kako? MATIČEK To je	že	storjeno, jaz sem jim že podkuril. Njih sem	A
MATIČEK To je že storjeno, jaz sem jim	že	podkuril. Njih sem zatožil, vaša gnada!	A
Koga neki? MATIČEK Tončka. GOSPA Saj je	že	proč. MATIČEK Zame je še tukaj; da bi le mene	A
bom. NEŽKA GOSPA NEŽKA No, Tonček! ‒ Al	že	veš, kako te bomo našemili?Ti moraš moj gvant	A
Ti moraš moj gvant obleči. TONČEK	Že	vem, Nežka. GOSPA Bojim se, da mu prav ne	A
Kaj mu bomo na glavo dejali? ‒ Le tiho,	že	vem ‒ pórtek in to praznično pečo.Gre skozi	A
Ljubljano upal. TONČEK žalostno: Pismo	že	imam, vaša gnada; Žužek mi ga je dal.Pismo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani