štiri (75.150)

mi ne hodite iz grada! ŽUŽEK Kake tri al	štiri	dni naj počakajo, vaša gnada, če smem prositi	A
gotovih in zraven enega vola, dve kravice in	štiri	svinje. Po moji smrti pak je vse nje, célo moje	A
JANKO: Zdaj se pa sleci. VASILKA: Ura je	štiri	popoldne. JANKO: Ura je štiri popoldne in	A
VASILKA: Ura je štiri popoldne. JANKO: Ura je	štiri	popoldne in meni stoji.Dobro veš, kaj jaz delam	A
In sem šel. In glej, res sem vas našel,	štiri	osebe. NELA: Tu smo: ena, dve, tri osebe	A
HONZA: Kaj jaz vem. Rekel je, da bojo	štiri.	Z mano vred pet.	A
ne bi pričakoval. HONZA (se spušča na vse	štiri)	: Še raje pa: molčati. Molčati kot pes.	A
odsune z nogo, Honza zbeži, spusti se na vse	štiri,	zalaja v luno, tuli.Habilis se ruva z Nelo,	A
da bo v deželi vsak hip zmanjkalo hrane. Po	štiri	porcije poje za večerjo. MLAJŠI: Ta pa ni	A
Kdo vodi? Nadrejeni ima	štiri	»he«. MLAJŠI: To je nesporazum.	A
Jožef počepne za posteljo, Franc se spusti na	štiri	in se plazi k vratom.Jožef ga z zadržanim dihom	A
je za vso hišo začelo vse na novo. imela sta	štiri	otroke in sta živela dobro, izpolnjeno življenje	A
vojne ŠEPETALEC: Nekdo, en sam človek, je	štiri	dni strahoval ves primorski obmejni okoliš.	A
pred pragom. Vsako leto prebelimo vse svoje	štiri	stene, da dihamo in delamo v svetlem.Zaženemo	A
naredila iz tega? Živimo razkropljeni na vse	štiri	strani neba, v tesnih mestnih kletkah, sredi	A
zato da se lahko s pridom priklanja na vse	štiri	strani; in tudi zahteva, da bodi koleno ne od	A
Pozabijo nanj, to je! Tri ali	štiri	leta piše prošnje, nazadnje pa se naveliča	A
ANDREJ (že med vrati ukazuje): Pepca!	Štiri	vrčke piva. RADO Lepo toči.	A
iz Andrejčevega vrčka.) Pa imam ujete vse te	štiri	tičke. (Smukne previdno skozi okno.)	A
(Mu jih našteje na roko.) Ena, dve, tri,	štiri,	pet. RADO in ANDREJ (spet oponašata konjsko	A
Torbarček prihaja. Preko rame mu visijo	štiri	lovske torbe. Iz žepov mu gledajo krtače. Metki	A
Vse pijano, vse... In	štiri	torbe sem prodal, štiri!Po petnajst kron!	A
Vse pijano, vse... In štiri torbe sem prodal,	štiri!	Po petnajst kron!	A
Moja hrvaška je stara.	Štiri	zime sem jo imel, pa se je obrabila. Zdaj bo	A
take reči rade prodajo. Torbarček. Prodal,	štiri	sem prodal.In tudi to bi bil, ampak ta je za	A
očetom, da se oženim še to jesen. Kmalu, čez	štiri	tedne.In doto dam njim, da bodo izplačani od	A
polnoči gre naš vlak s postaje. A do tja imamo	štiri	ure vožnje.Zdaj še pet ni.	A
etindvajsetimi, tridesetimi leti. Pozneje vsaka tri,	štiri	leta drugo. In letos sem vam napravil amerikanske	A
smo šteli leto: tisoč petsto Šestdeset in	štiri	še po Kristu ‒, Oh, saj vem, da bodeš mi odpústil	A
stopata na desni, dve devici stopata na levi,	štiri	verne drugarice dvorne. Dobrovoljno se gospa	A
zaupanja, samega sebe si sejal na vse	štiri	strani neba. Mojih žeja zaklad so kamenčki	A
KORENIN 38 MEHANIKA SMEHA 39 ENA 40 DVA 41 TRI 42	ŠTIRI	44 PET 45 ŠEST 47 SEDEM 49 Pri mrliču 51 OTROCI	A
kormorani in čaplje. . / . / stran 44 . /	ŠTIRI	Poštarjevo peketanje pod oknom. Smejem se dogodku	A
mati preživela. Tam je majhno selo - šteje	štiri	hiše; naj pero najljubšo izmed njih popiše:	A
rakev se širi in širi, in noge ji vzrastejo	štiri.	To rakev mrtvaška pač ni, to postelja pirna	A
nanjo zasadíte. Tam moj duh bo gledal na vse	štiri	stráni, dokler bela zora dneva ne oznani. Mlade	A
cesti, z menoj gre sonce. V trafiki kupim	štiri	Zeta. O, kako majhna je trafika v primeri s	A
Zvezde so cinične. Ena, dva, tri,	štiri,	pet, vsak preklet, mi vsi, eden, dva, tri.	A
hladna senčica, pa v senci miza kamnata, na	štiri	ogle rezana. Je priletela ptičica, oj, drobna	A
nam je s svojo sočno izvirnostjo. Zbirka ima	štiri	cikle ‒ prvi nosi naslov SANJE, drugi SAMO,	A
Vse je negibno. Iz srca Snežnika zrem na	štiri	strani neba. Neznanska prostost Nič ne uredi	A
nikdar. Našel mi je stanovanje in zajtrk za	štiri	in pol goldinarja, ki jih niti redno ni plačeval	A
doma je trebalo takrat tri ure z železnico in	štiri	s poštnim vozom! Spomnil sem se, da zdravnik	A
brez dela, vaša velika tovarna, kjer vam dela	štiri	sto pridnih ljudi, pa ne more ‚ravnati’ niti	A
ki sem jih začel. Saj pridem vsake tri ali	štiri	mesece domov pogledat.Če bi bila kakšna potreba	A
ali pospravljajoč jim stanovanja, Imela sta	štiri	otroke, tri dečke in deklico, ki so vsi odrasli	A
kazala več ko šest križev, dasi je imela komaj	štiri.	Ni trajalo dolgo, ko sem ugotovil, da je porod	A
pojdete za materjo, pojde tudi premoženje na vse	štiri	vetre.Pa to vas nič ne briga, kaj?	A
italijanski aeroplani ‒ pet po številu in kmalu potem	štiri	italijanske torpedovke, urejene v bojni črti	A
Koliko let ima?	Štiri?	Pet?	A
dolgo grebljico pa da je grebel pepel na kup.	Štiri	velike kavlje, ki štrlijo iz trama zad za pečjo	A
Takó so od štirinajstih barak ohranjene samó	štiri,	dve zgoraj, pa tidve spodaj.Podolgovati prazni	A
bila oddelek za opazovanje. V prvi so bila samó	štiri	ležišča, dvakrat po dve.Bolnika pa dva.	A
je v zadregi, ker vé, da je Darko moj rojak.	Štiri	postelje so prazne, sem tedaj rekel.Prostora	A
uprizorila smrt svojo trgatev, ki je trajala vse	štiri	letne čase, ker prav nič ni bilo od le-teh odvisno	A
Med potjo smo jih precej pokadili, a tri,	štiri	škatlice sem še imel v robcu, ko sem tekal nag	A
jemljejo iz zadelane srednjeveške kleti. »Že	štiri,	« je rekel sergente in se začel raztegovati.	A
se seveda stopničke vzpenjale še za tri ali	štiri	ozke paštne navkreber do resničnega latnika	A
vzdihnil in se globoko zasmilil sam sebi. »Tri,	štiri	ure lahko ležim, pa še takrat nimam mirnega	A
Ostrmel je.	Štiri	sive stene pa so se mu zarežale v obraz.Zapele	A
celice lahko stojim in pišem. Pišem kar tako na	štiri	sive in mrzle stene, pišem kar tako z mislimi	A
okno. Vidiš, samo to mi je zaenkrat dodeljeno:	štiri	sive stene in ti koščki neba, ki so moj papir	A
odprto okno. Dvorišče je bilo res ozko: komaj	štiri	metre od okna je bil gladek in visok bel zid	A
je bilo videti kar precej širok pas, najmanj	štiri	lehe, dolge in polkrožne njive cvetoče ajde	A
Temnikarja žalostilo in jezilo, a jo je kljub temu že	štiri	leta držal v hlevu.« »Muuu...« ga je prekini	A
vso sodrgo, da so šli iskat Martina in njegove	štiri	vojščake.« »In potem?«	A
»In kako?« »	Štiri	je potolkel s sekiro, s petim pa se je spoprijel	A
Vrata so se nekam odmikala. Vse	štiri	stene so hitele v daljavo.Obok se je dvigal	A
celega, še zemlja sama je bila vsa razbita;	štiri	leta so udrihala po njej kopita vojaških konj	A
dan.« In Jakob je pil, izpil je na dušek tri,	štiri	kozarčke in čutil, kako prijetno mu gomazi po	A
mehnico, jo obrisal ob hlače in snedel. Že	štiri	leta ni zaužil domačega sadu.Zato se je s hvaležnimi	A
Venčku: »Jutri zjutraj stopi k Brdarju po vse	štiri	fante.« »In kaj naj jim rečem?« je vpraša	A
že preobremenjeno. Takrat je Žef popival cele	štiri	dni.Vrnil se je z velikim truščem, vendar ni	A
pot, to se pravi, da sem korakal po celici:	štiri	korake od okna do vrat, štiri korake od vrat	A
korakal po celici: štiri korake od okna do vrat,	štiri	korake od vrat do okna.Skoraj vselej sem se	A
prst na levici in glasno štel: »Ena, dve, tri,	štiri,	pet, šest.Šest ...« je ponovil brez sleherne misli	A
Zagozdil se je v rogovilo in tam je visel še	štiri	leta.Nihče ga ni nikdar omenil, in če se je	A
grdo, zarjavelo koso. Tako bi nemara visel še	štiri	leta, zakaj bil je trdno narejen in iz suhega	A
ravno tako sem ‘Kraško simfonijo’ razdelil na	štiri	dela:Kraška burja, kraški jetnik, kraška mati	A
sveti večer na vasi prav tak, ker nisem bil že	štiri	leta doma, pa tudi prerok in videc na daljavo	A
je zamrmral Ludvik. »Pomisli, saj že cela	štiri	leta nisem nič slišal.Nekaj se je v tem času	A
toda ni imel več moči. Spravil se je na vse	štiri	in tako obstal.Nekaj časa so se mu krohotali	A
pospravljeno kakor pred velikim praznikom. Vsa	štiri	okna so bila na stežaj odprta, pa vendar so	A
Mama mu je bila prišila na platnene hlače	štiri	velike žepe: dva spredaj, dva zadaj.Vsako jutro	A
vojno je bila sama. Sama je bila in imela je	štiri	otročičke, najmlajšega še na svetu ni bilo,	A
rekvizicija. Prišli so po naše krave, kar po vse	štiri,	da bi jih odgnali na soško bojišče za prehrano	A
- In tu je potrdilo. Za	štiri	krave, - je z visokim, uradnim glasom posegel	A
- Julček, kar obdrži! Kar obdrži - svoje	štiri	krave, - je strupeno siknil ded.- Ti jih lahko	A
Komis bomo prepekli in ga spravili na kaščo. Vse	štiri	skrinje bomo napolnili.Do pomladi ga bo dovolj	A
prašek sladkorja, tri peščice bele moke in	štiri	jajca.Stala je pred hišo, si brisala solze ter	A
- Tri.	Štiri.	Pet.	A
bi sešila te tri kose papirja. Naredila sva	štiri	take zastave, jih pritrdila na oklešček in vtaknila	A
. / . / V desnem kotu pokopališča so stale	štiri	ciprese, ki so bile v soncu skoraj črne.Tam	A
naredi mlin na dva kamna, ga lahko naredi na	štiri.	In ker bo vodne sile preveč, postavi na drugem	A
velika stavba in na zunanji strani so se vrtela	štiri	mlinska kolesa, na drugem breguje bila žaga	A
po vojni zgradil nov jez in postavil mlin na	štiri	kamne.Martinov oče se je takrat sicer tožil	A
postavljeno: jez je bil tu, žaga in mlin na	štiri	kamne.In razlika je bila prav majhna, samo ta	A
ljudem vso košnjo in več njiv, porušili so tudi	štiri	hiše.Kmetje so dvignili cenilce na svoje stržke	A
postavili na obhajilno mizo; vse to bi stalo komaj	štiri	sto lir. A bolj ko vse to je bil zanimiv	A
Le kam naj jih dam? Zdaj imam že	štiri	na grbi, ki živijo po številkah.K sreči se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani